Prevod
V obdobju Huangchu za vladavine dinastije Wei se je mati Song Shizonga iz Qingheja nekega poletnega dne kopala v kopalnici. Vsem domačim, starim in mladim, je naročila, naj odidejo, sama pa je ostala v prostoru. Ko je minilo že precej časa, domači pa niso razumeli, kaj namerava, so pokukali skozi špranjo v steni. Človeške postave niso videli, pač pa je bila v kopalni kadi velika mehkooklepna želva. Odprli so vrata in vsi, stari in mladi, vstopili, toda želva se nanje ni prav nič odzivala. Na glavi je še vedno imela srebrno lasnico, ki si jo je mati nadela pred kopanjem. Skupaj so bedeli ob njej, jokali in tarnali, a niso mogli ničesar storiti. Želela je oditi in nikakor je niso mogli za vselej zadržati. Več dni so jo čuvali, nato pa so postajali vse manj pazljivi. Sama se je spravila skozi vrata in se tako hitro oddaljila, da je niso mogli dohiteti; nazadnje je izginila v vodi. Čez nekaj dni se je nenadoma vrnila, obhodila hišo in poslopja kakor nekoč ter brez besede spet odšla. Ljudje so govorili, da bi moral Shizong opraviti žalne obrede in si nadeti žalna oblačila. Toda Shizong je menil, da je njegova mati sicer spremenila podobo, vendar je še vedno živa, zato žalnih obredov ni opravil. Ta primer je podoben zgodbi o materi Huang iz Jiangxie.
