Prevod

V sedemnajstem stoletju je v Naugatuck prišlo nekaj jenkijskih trgovcev, da bi odeje, bisere, gumbe, Biblije in žganje menjavali za kože, in tam so srečali poglavarja Tobyja in njegovo hčer. Toby ni bil prijeten človek, njegova hči pa je bila čedna, in eden od trgovcev je poglavarju dejal, da mu bo dal četrt galone ruma, če dovoli, da dekle z njim odide v Boston. Toby je bil takoj za to. Za rum bi dal marsikaj. Toda hči se ni hotela pustiti prodati na tak način, razen če bi — kakor je sramežljivo priznala — polovico ruma dobila sama. Čeprav nerad, je Toby nazadnje pristal na ta predlog, saj je vedel, da je rum redek in dober, dekleta pa so pogosta in svojeglava. Tako je nežna gozdna lilija vzela svoj vrček žganja in ga izpila na dušek. Ni jasno, ali si je s tem hotela vliti poguma za dejanje, ki je sledilo, ali pa je bilo dejanje posledica tega krepčila, toda pobegnila je iz očetovega vigvama in kmalu zatem so jo opazili na polici skale Squaw Rock, v tistih krajih znane tudi kot High Rock, s katere je že naslednji hip padla. Toby jo je zasledoval, in ko jo je našel mrtvo, je zatulil od žalosti in jeze ter za njo zalučal zdaj že prazni vrč za rum. Na mestu, kjer je vrč udaril ob tla, se je iz zemlje dvignil velikanski balvan in tam stoji še danes — kot spomenik dekletu in svarilo vsem Tobyjem.

Po drugi različici zgodbe je dekle skočilo s skale, da bi ubežalo snubcu, ki ga je sovražilo in ki ga je imel že skoraj v svojih rokah, ko se je pognalo v usodni skok. V razpoki na polovici skalne stene so pogosto videli njenega duha, kako otožno zre v rodovitno dolino, ki je bila njen dom, vsako leto pa mora 20. marca in 20. septembra prevzeti podobo sedemglave kače, katere veliko srednjo glavo krasi veličasten karbunkul. Mnogi so skušali ujeti kačo in si prilastiti ta dragi kamen, saj stara prerokba obljublja bogastvo vsakomur, ki ji ga iztrga. Toda doslej so prebivalci Connecticuta našli več bogastva v urah in tobaku kakor v kačah in karbunkulih.