Waltey

Waltey

Lev, Prometej in slon

Ezopove basni · Ezop / Karl Halm
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Lev, Prometej in slon

Vir
Ezopove basni
Avtor
Ezop / Karl Halm
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Ancient Greek
Čas branja
1 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
261. Λέων, Προμηθεὺς καὶ Ἐλέφας. (F. 357. C. 4Ο7.)

O izvirniku

Ezopove basni

Kratke basni, kjer živali v nekaj potezah razkrijejo človeške slabosti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Ezopove basni v jeziku Ancient Greek.

Besedilo

Lev, Prometej in slon

Lev je Prometeju pogosto očital, da ga je sicer ustvaril velikega in lepega, mu čeljust oborožil z zobmi, šape okrepil s kremplji in ga napravil močnejšega od drugih zveri, pa vendar se boji petelina. »Takšen sem,« je govoril, »pa se bojim petelina!« Prometej mu je odvrnil: »Zakaj me po krivem obtožuješ? Dal sem ti vse, kar sem ti mogel dati, ko sem te ustvarjal; le tvoja duša je pred petelinom malodušna.« Lev se je zato smilil samemu sebi, si očital strahopetnost in si nazadnje zaželel smrti. V takšnem razpoloženju je naletel na slona, ga pozdravil in se ustavil, da bi se z njim pogovoril. Ko je opazil, da slon nenehno premika ušesa, ga je vprašal: »Kaj ti je? Zakaj tvoje uho niti za hip ne miruje?« Prav tedaj je okoli slona priletel komar in slon je odgovoril: »Vidiš to drobno bitje, ki brenči? Če mi zleze v sluhovod, je po meni.« Lev pa je dejal: »Zakaj bi si torej še želel smrti, ko pa sem toliko srečnejši od slona, kolikor je petelin močnejši od komarja?« Vidiš, koliko moči ima komar, da prestraši celo slona.

Izvirnik

261. Λέων, Προμηθεὺς καὶ Ἐλέφας. (F. 357. C. 4Ο7.)

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Λέων κατεμέμφετο Προμηθέα πολλάκις, ὅτι μέγαν αὐτὸν ἔπλασε καὶ καλὸν, καὶ τὴν μὲν γένυν ὥπλισε τοῖς ὀδοῦσι, τοὺς δὲ πόδας ἐκράτυνε τοῖς ὄνυξιν, ἐποίησέ τε τῶν ἄλλων θηρίων δυνατώτερον· „ὁ δὲ τοιοῦτος“ ἔφασκε „τὸν ἀλεκτρυόνα φοβοῦμαι.“ Καὶ ὁ Προμηθεὺς ἔφη· „τί με μάτην αἰτιᾷ; τὰ γὰρ ἐμὰ πάντα ἔχεις, ὅσα πλάττειν ἐδυνάμην· ἡ δέ σου ψυχὴ πρὸς τοῦτο μόνον μαλακίζεται. Ἔκλαιεν οὖν ἑαυτὸν ὁ λέων, καὶ τῆς δειλίας κατεμέμφετο, καὶ τέλος ἀποθανεῖν ἤθελεν. Οὕτω δὲ γνώμης ἔχων ἐλέφαντι περιτυγχάνει, καὶ προσαγορεύσας εἱστήκει διαλεγόμενος. Καὶ ὁρῶν διαπαντὸς τὰ ὦτα κινοῦντα, „τί πάσχεις “ ἔφη „καὶ τί δήποτε οὐδὲ μικρὸν ἀτρεμεῖ σου τὸ οὖς;“ Καὶ ὁ ἐλέφας, κατὰ τύχην περιπτάντος αὐτῷ κώνωπος, „ὁρᾷς“ ἔφη „τοῦτο τὸ βραχὺ, τὸ βομβοῦν; ἤν εἰσδύνῃ μου τῇ τῆς ἀκοῆς ὁδῷ, τέθνηκα.“ Καὶ ὁ λέων· „τί οὖν ἔτι ἀποθνήσκειν“ ἔφη „με δεῖ, τοσοῦτον ὄντα καὶ ἐλέφαντος εὐτυχέστερον, ὅσον κρείττων κώνωπος ὁ ἀλεκτρυών;“

Ὁρᾷς, ὅσον ἰσχύος ὁ κώνωψ ἔχει, ὡς καὶ ἐλέφαντα φοβεῖν.