Waltey

Waltey

Laneni ostanki

Grimmove pravljice · Jacob in Wilhelm Grimm
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Laneni ostanki

Vir
Grimmove pravljice
Avtor
Jacob in Wilhelm Grimm
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Deutsch
Čas branja
1 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
Die Schlickerlinge

O izvirniku

Grimmove pravljice

Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.

Besedilo

Laneni ostanki

Nekoč je živelo dekle, ki je bilo lepo, a leno in malomarno. Kadar bi moralo presti, je bilo tako nejevoljno, da je ob vsakem vozličku v lanu iztrgalo kar cel šop in ga vrglo na tla poleg sebe. Pri njem pa je služila pridna dekla, ki je pobirala zavrženi lan, ga očistila, spredla v tanko nit in si dala iz njega stkati lepo obleko. Za roko lenega dekleta je zaprosil mladenič in bližala se je poroka. Na predporočnem slavju je pridna dekla v svoji lepi obleki veselo poplesavala, nevesta pa je rekla: »Joj, kako to dekle poskakuje v mojih zavrženih ostankih!«

Ženin je to slišal in nevesto vprašal, kaj je hotela s tem reči. Povedala mu je, da ima dekla na sebi obleko iz lanu, ki ga je sama zavrgla. Ko je ženin to slišal ter spoznal nevestino lenobo in pridnost uboge dekle, je nevesto pustil, stopil k dekli in si jo izbral za ženo.

Izvirnik

Die Schlickerlinge

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Ein Märchen der Brüder Grimm

Es war einmal ein Mädchen, das war schön, aber faul und nachlässig. Wenn es spinnen sollte, so war es so verdrießlich, daß, wenn ein kleiner Knoten im Flachs war, es gleich einen ganzen Haufen mit herausriß und neben sich zur Erde schlickerte. Nun hatte es ein Dienstmädchen, das war arbeitsam, suchte den weggeworfenen Flachs zusammen, reinigte ihn, spann ihn fein und ließ sich ein hübsches Kleid daraus weben. Ein junger Mann hatte um das faule Mädchen geworben, und die Hochzeit sollte gehalten werden. Auf dem Polterabend tanzte das fleißige in seinem schönen Kleide lustig herum, da sprach die Braut

'ach, wat kann dat Mäken springen

in minen Slickerlingen!'

Das hörte der Bräutigam und fragte die Braut, was sie damit sagen wollte. Da erzählte sie ihm, daß das Mädchen ein Kleid von dem Flachs trüge, den sie weggeworfen hätte. Wie der Bräutigam das hörte und ihre Faulheit bemerkte und den Fleiß des armen Mädchens, so ließ er sie stehen, ging zu jener und wählte sie zu seiner Frau.