Prevod

Pripovedujejo tudi, da se je pravični kralj Anoširvan nekega dne pretvarjal, da je bolan. Poslal je svoje zaupnike in zveste služabnike ter jim ukazal, naj prepotujejo vse pokrajine njegovega kraljestva in vse kotičke njegove dežele ter mu poiščejo staro opeko iz porušene vasi, da bi se z njo pozdravil. Dvorjanom je povedal, da so mu to predpisali zdravniki. Prepotovali so vse njegovo kraljestvo in vso njegovo deželo, nato pa se vrnili k njemu in rekli: »V vsem kraljestvu nismo našli ne porušenega kraja ne stare opeke.« Anoširvan se je tega razveselil, se zahvalil Bogu in dejal: »Hotel sem le preveriti stanje svoje dežele in preiskati svoje kraljestvo, da bi izvedel, ali je v njem še kak porušen kraj, ki bi ga lahko obnovil. Ker zdaj v njem ni več kraja, ki ne bi bil urejen in obljuden, so zadeve kraljestva v celoti urejene, povsod vlada red in dežela je dosegla popoln razcvet.« Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in utihnila je s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila 465. noč,

je rekla: »Izvedela sem, o srečni kralj, da so se k vladarju vrnili njegovi državni veljaki in mu rekli: ‘V vsem kraljestvu nismo našli nobenega porušenega kraja.’ Zahvalil se je Bogu in dejal: ‘Zdaj so zadeve kraljestva v celoti urejene, povsod vlada red in dežela je dosegla popoln razcvet.’ Vedi torej, o kralj, da so si ti starodavni vladarji tako zavzeto prizadevali za razcvet svojih dežel le zato, ker so vedeli, da je dežela tem privlačnejša, čim bolj cveti. Vedeli so namreč, da so besede učenjakov in izreki modrecev resnični in da o njih ni dvoma: vera sloni na kraljevi oblasti, kraljeva oblast na vojski, vojska na denarju, denar na razcvetu dežele, razcvet dežele pa na pravičnosti do njenih prebivalcev. Zato nikomur niso dopuščali krivičnosti in zatiranja, svojim služabnikom pa niso dovoljevali nasilja. Vedeli so, da podložniki ne vztrajajo pod krivično oblastjo in da dežele in kraji propadejo, kadar jim zavladajo zatiralci; prebivalci se razkropijo in zbežijo v druge dežele. Kraljeva moč tedaj oslabi, dohodki dežele se zmanjšajo, zakladnice se izpraznijo in življenje podložnikov zagreni, saj krivičnega vladarja ne marajo in ga v molitvah nenehno preklinjajo. Tako kralj ne more uživati svojega kraljestva, poguba pa se mu vse hitreje bliža.«