Prevod

V štirinajstem letu vladavine vojvode Aija iz Luja je Konfucij ponoči sanjal, da se med tremi soforami v deželi Feng in Pei dviga rdečkasta meglica. Poklical je Yan Huija in Zixiaja, naj gresta z njim pogledat. S kočijo so se pripeljali do ulice rodbine Fan na severozahodu dežele Chu. Tam so zagledali dečka, ki je nabiral dračje; udaril je qilina, mu poškodoval levo sprednjo nogo in ga prekril z butaro. Konfucij je rekel: »Pridi sem, deček! Kako se pišeš?« Deček je odgovoril: »Pišem se Chisong, ime mi je Shiqiao, moje vljudnostno ime pa je Shouji.« Konfucij je vprašal: »Si morda kaj videl?« Deček je rekel: »Videl sem žival, podobno jelenu, z ovčjo glavo. Na glavi je imela rog, na konici roga pa meso. Pravkar je tekla tod proti zahodu.« Konfucij je dejal: »Vse pod nebom že ima svojega gospodarja. To bo rdeči Liu. Chen in Xiang mu bosta v oporo. Pet planetov bo stopilo v nebesno hišo Vodnjaka in sledilo Jupitru.« Deček je odgrnil dračje in pokazal Konfuciju qilina, ki je ležal pod njim. Konfucij je pohitel k njemu. Qilin se je obrnil proti Konfuciju, si zakril ušesa in iz gobca izpljunil tri zvitke s podobami, široke tri cune in dolge osem cunov; na vsakem je bilo štiriindvajset pismenk. Besedilo je oznanjalo: »Rdeči Liu se bo vzdignil na dan, ko bo Zhou propadel. Rdeča meglica se bo dvignila, ognjeni sij bo vzplamtel. Xuanqiu bo določil nebeški mandat; cesar bo Mao-Jin.«