Prevod

Neki kmet je kopal jarke v vinogradu in izgubil dvokrako motiko. Začel je poizvedovati, ali mu je ni ukradel kateri od navzočih kmetov. Vsi so zanikali. Ker ni vedel, kaj naj stori, jih je vse odpeljal v mesto, da bi tam prisegli; ljudje namreč menijo, da na podeželju prebivajo bolj lahkoverni bogovi, tisti znotraj mestnega obzidja pa so pravi bogovi in vidijo vse. Ko so vstopili skozi mestna vrata, so si pri vodnjaku umili noge in odložili popotne torbe. Tedaj je glasnik oznanjal, da bo tisti, ki razkrije, kdo je bogu ukradel dragocenosti, prejel tisoč novcev nagrade. Ko je kmet to slišal, je rekel: »Kako zaman sem prišel! Kako naj bi bog poznal druge tatove, če še tistih, ki so okradli njega samega, ne pozna, ampak ponuja nagrado, da bi izvedel, ali jih pozna kdo od ljudi?« Ne gre zaupati tistim, ki obljubljajo nekaj, kar ni v njihovi moči.