O besedilu
Kmet, deček in kavke
- Vir
- Ezopove basni
- Avtor
- Ezop / Karl Halm
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Ancient Greek
- Čas branja
- 1 min branja
- Obseg
- 1 stran
- Naslov izvirnika
- 99. Γωργὸς καὶ Παῖς καὶ Κολοιοί. (F.374. C. p.271. B. 33.)
O izvirniku
Ezopove basni
Kratke basni, kjer živali v nekaj potezah razkrijejo človeške slabosti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Ezopove basni v jeziku Ancient Greek.
Besedilo
Kmet, deček in kavke
Plejade so zahajale in nastopil je čas setve. Neki kmet je po zorani njivi posejal pšenico in stal ob njej na straži, saj je priletela nepreštevna črna jata kavk z rezkimi glasovi, pa tudi škorci, ki so iz zemlje brskali semena. Za njim je hodil deček s pračo. Škorci so iz navade pozorno poslušali, kdaj bo kmet zahteval pračo, in odleteli, še preden jo je dobil v roke. Zato si je kmet izmislil drugo zvijačo. Poklical je dečka in ga poučil: »Fant, ta bistri ptičji rod morava ukaniti. Ko spet priletijo, bom prosil za kruh, ti pa mi namesto kruha podaj pračo.« Škorci so prileteli in se pasli po njivi. Kmet je prosil za kruh, kakor sta se dogovorila, in ptice niso zbežale. Deček pa mu je podal pračo, polno kamenja. Starec je zalučal kamenje in enega zadel v teme, drugega v golen, tretjega v ramo. Ptice so zbežale z njive. Srečale so žerjave, ki so jih vprašali, kaj se je zgodilo. Ena izmed kavk je rekla: »Bežite pred hudobnim človeškim rodom! Naučili so se drug drugemu govoriti eno, delati pa drugo.« Nevaren je rod tistih, ki ravnajo zvijačno.]
Izvirnik
99. Γωργὸς καὶ Παῖς καὶ Κολοιοί. (F.374. C. p.271. B. 33.)
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Δυσμαὶ μὲν ἦσαν Πλειάδων, σπόρου δʼ ὥρη· καί τις γεωργὸς πυρὸν εἰς νεὸν ῥίψας ἐφύλασσεν ἑστώς· καὶ γὰρ ἄκριτον πλήθει μέλαν κολοιῶν ἔθνος ἦλθε δυσφώνων, ψᾶρές τʼ ὀρύκται σπερμάτων ἀρουραίων. τῷ δʼ ἠκολούθει σφενδόνην ἔχων κοίλην παιδίσκος. οἱ δὲ ψᾶρες ἐκ συνηθείης ἤκουον, εἰ τὴν σφενδόνην πότʼ ᾐτήκει, καὶ πρὶν λαβεῖν ἔφευγον. εὗρε δὴ τέχνην ὁ γεωργὸς ἄλλην, τόν τε παῖδα φωνήσας ἐδίδασκεν· ,, ὦ παῖ, χρὴ γὰρ ὀρνέων ἡμᾶς σοφὸν δολῶσαι φῦλον· ἡνίκʼ ἂν τοίνυν ἔλθωσ’, ἐγὼ μὲν“ εἶπεν ,,ἄρτον αἰτήσω, σὺ δʼ οὐ τὸν ἄρτον, σφενδόνην δέ μοι δώσεις.“ οἱ ψᾶρες ἦλθον κἀνέμοντο τὴν χώρην. ὁ δʼ ἄρτον ᾔτει, καθάπερ εἶχε συνθήκην· οἱ δʼ οὐκ ἔφευγον. τῷ δʼ ὁ παῖς λίθων πλήρη τὴν σφενδόνην ἔδωκεν· ὁ δὲ γέρων ῥίψας τοῦ μὲν τὸ βρέγμα, τοῦ δʼ ἔτυψε τὴν κνήμην, ἑτέρου τὸν ὦμον· οἱ δʼ ἔφευγον ἐκ χώρης. γέρανοι συνήντων καὶ τὸ συμβὰν ἠρώτων. καί τις κολοιῶν εἶπε· ,,φεύγετʼ ἀνθρώπων γένος πονηρὸν, ἄλλα μὲν πρὸς ἀλλήλους λαλεῖν μαθόντων, ἄλλα δʼ ἔργα ποιούντων.“
Δεινὸν τὸ φῦλον τῶν δόλῳ τι πραττόντων.]
Nadaljuj z branjem
