Kdor manj prosi, več dobi

Besedilo

Kdor manj prosi, več dobi

Bili so trije bratje, ki na vsem belem svetu niso imeli drugega kakor eno hruško. To so izmenoma čuvali: eden je ostal pri hruški, druga dva pa sta hodila na dnino. Nekoč je Bog poslal angela pogledat, kako ti bratje živijo, in če živijo v pomanjkanju, naj jim nakloni boljši kruh. | Ko je božji angel prišel na zemljo, se je spremenil v berača, stopil k tistemu, ki je čuval hruško, in ga prosil za en sadež. Ta mu je utrgal hruško od svojega deleža, mu jo dal in rekel: »Na, ta je od mojih hrušk, od bratovih ti ne morem dati.« Angel se mu je zahvalil in odšel. Ko je naslednji dan ostal pri hruški drugi brat, je angel spet prišel in ga prosil za hruško. Tudi ta mu jo je utrgal od svojega deleža, mu jo dal in rekel: »Na, ta je od mojih hrušk, od bratovih ti ne morem dati.« Angel se je tudi njemu zahvalil in odšel. Ko je bil na vrsti tretji brat, da čuva hruško, je angel spet prišel in tudi njega prosil za hruško. Tudi ta mu jo je utrgal od svojega deleža, mu jo dal in rekel: »Na, ta je od mojih hrušk, od bratovih ti ne morem dati.« Četrti dan se je angel preoblekel v meniha, prišel zgodaj zjutraj in našel vse tri doma. Rekel jim je: »Pojdite z menoj, da vam naklonim boljši kruh.« Brez besede so šli za njim. Ko so prišli do velikega potoka, v katerem je voda kar bučala, je angel vprašal najstarejšega brata: »Kaj bi rad imel?« Ta je odgovoril: »Da bi bila vsa ta voda vino in da bi bilo moje.« Angel je s palico naredil znamenje križa in namesto vode je priteklo vino: tu so izdelovali sode, tam nalivali vino, ljudje so delali, za celo vas jih je bilo. Angel ga je pustil tam in mu rekel: »Tu imaš, kar si | želel, zdaj pa živi.« Nato je vzel druga dva in šel z njima naprej. Prišli so na polje, ki je bilo vse prekrito z golobi. Angel je vprašal srednjega brata: »Kaj bi si pa ti zdaj zaželel?« Ta mu je odgovoril: »Da bi bile vse to ovce in da bi bile moje.« Božji angel je s palico naredil znamenje križa nad poljem in namesto golobov so bile povsod ovce: tam so bile planšarije, ene ženske so molzle živino, druge nalivale mleko v posode, tretje posnemale smetano, ene so sirile sir, druge topile maslo; nastala je tudi mesnica, eni so rezali, drugi tehtali, tretji prejemali denar, ljudje so delali, za celo vas jih je bilo. Tedaj mu je angel rekel: »Tu imaš, kar si želel.« Nato je vzel najmlajšega brata in šel z njim čez polje ter ga vprašal: »Kaj bi pa ti rad?« Odgovoril mu je: »Ničesar drugega ne bi rad, kakor da mi Bog da ženo prave krščanske krvi.« Angel mu je rekel: »O, to je pa težko dobiti; na vsem svetu so samo tri take: dve sta omoženi, ena pa je še dekle in to snubita dva snubca.« Dolgo sta tako hodila in prišla v mesto, kjer je živel car, ki je imel hčer prave krščanske krvi. Kakor hitro sta prišla v mesto, sta šla k carju snubit dekle. Ko sta prišla tja, sta bila tam že dva carja, ki sta jo prišla snubit in sta položila jabolki na mizo. Tudi onadva sta položila svoje jabolko poleg njunih. Ko ju je car zagledal, je rekel vsem, ki so bili tam: »Kaj pa zdaj? Onadva sta carja, ta dva pa sta v primerjavi | z njima kakor berača.« Tedaj je angel rekel: »Veste kaj? Takole uredimo: dekle naj vzame tri trte in jih posadi na vrtu, pri tem pa naj vsako nameni enemu izmed snubcev. Na čigar trti bo jutri grozdje, za tistega naj se omoži.« Vsi so privolili: dekle je na vrtu posadilo tri trte in vsakemu namenilo po eno. Ko je prišlo jutro, je bilo grozdje na siromakovi trti. Carju ni preostalo drugega, kakor da je dal hčer najmlajšemu bratu, nato pa so šli takoj v cerkev in se poročili. Po poroki ju je angel odpeljal v gozd in ju tam pustil, in tako sta v gozdu živela leto dni. Ko je leto minilo, je Bog spet rekel angelu: »Pojdi pogledat, kako živijo tisti siromaki. Če živijo v stiski, jim nakloni boljši kruh.« Ko je angel prišel na zemljo, se je spet spremenil v berača in šel k tistemu, ki mu je po potoku teklo vino, ter ga prosil za čašo vina. Ta pa ga je zavrnil, rekoč: »Če bi vsakomur dajal po čašo vina, bi ga kmalu zmanjkalo.« Ko je angel to slišal, je s palico naredil znamenje križa in po potoku je spet stekla voda kakor prej. Nato je rekel tistemu bratu: »To ni zate; pojdi pod hruško in jo čuvaj.« Potem je angel odšel od tam in prišel k drugemu, ki so mu ovce prekrivale polje, ter ga prosil, naj mu da košček sira. Ta pa ga je zavrnil, rekoč: »Če bi vsakomur delil po košček sira, bi ga kmalu zmanjkalo.« Ko je angel to slišal, je s palico naredil | znamenje križa in namesto ovc so vzleteli golobi. Nato je rekel tistemu bratu: »To ni zate; pojdi pod hruško in jo čuvaj.« Nazadnje je šel angel še k najmlajšemu, da bi videl, kako živi on. Ko je prišel tja, je našel njega in njegovo ženo, kako revno živita v gozdni koči. Prosil ju je, naj ga sprejmeta pod streho za eno noč, in z vsem srcem sta ga sprejela ter ga začela prositi, naj jima oprosti, ker ga ne moreta pogostiti, kakor bi želela. »Revna človeka sva,« sta dejala. Angel jima je odgovoril: »Nič zato, zadovoljen sem s tem, kar je.« Kaj naj zdaj storita? Žita nista imela, da bi zamesila pravi kruh, temveč sta tolkla lubje z raznih dreves in iz tega mesila kruh. Tak kruh je žena tudi zdaj zamesila za gosta in ga dala pod črepnjo, da se speče. Potem sta gosta kratkočasila s pogovorom. Ko sta pozneje pogledala, ali je kruh že pečen, je bil pod črepnjo pravi kruh, lepo vzhajan, da lepšega ni bilo, in črepnjo je privzdignil nadse. Ko sta to videla, sta dvignila roke k Bogu: »Hvala ti, Bog, da lahko pogostiva gosta!« Ko sta položila kruh pred gosta, sta prinesla še bučo z vodo, in ko so začeli piti, je bilo v buči vino. Tedaj je angel s palico naredil znamenje križa nad kočo in na tistem mestu so zrasli carski dvori, v njih pa je bilo vsega na pretek. Nato ju je angel blagoslovil in ju pustil tam, kjer sta srečno živela do konca svojih dni.