Prevod

Shuxian Nihe je bil iz Qianweija, njegova hči pa se je imenovala Xiong. V tretjem letu dobe Yongjian je Nihe služboval kot okrajni uradnik za zasluge. Okrajni načelnik Zhao Zhi ga je poslal z uradnim pismom na sprejem k upravitelju poveljništva Ba. V desetem mesecu je odplul s čolnom, pri brzicah Cheng padel v vodo in utonil. Njegovega trupla niso našli. Xiong je v neutolažljivi žalosti glasno jokala in ni več mislila na lastno življenje. Mlajšemu bratu Xianu in svoji materi je rekla: »Vztrajno iščita očetovo truplo. Če ga ne bomo našli, se hočem sama potopiti in ga poiskati.« Takrat je bila Xiong stara sedemindvajset let. Imela je dva sinova: petletnega Gonga in triletnega Shija. Za vsakega je izdelala vezeno dišavno mošnjičko, vanjo spravila zlato, bisere in obročke ter jima ju že vnaprej obesila okoli vratu. Žalostinke in jok ji niso utihnili na ustnicah in sorodniki so bili na tihem v skrbeh zanjo. Do petnajstega dne dvanajstega meseca očetovega trupla še vedno niso našli. Xiong se je z majhnim čolnom odpeljala na kraj, kjer je oče padel v vodo, nekajkrat glasno zajokala in se vrgla v reko. Vrtinec jo je potegnil na dno. Nato se je bratu prikazala v sanjah in mu rekla: »Enaindvajsetega dne bova z očetom skupaj prišla na površje.« Na napovedani dan sta, kakor je povedala v sanjah, z očetom objeta priplavala na površje reke. Okrajni načelnik je o tem uradno poročal upravitelju poveljništva Su Dengu, ta pa je poročilo posredoval cesarskemu tajništvu. Nato so poslali uradnika za gospodinjske zadeve, da je Xiong postavil spominsko stelo in dal upodobiti njeno podobo, da bi vsi izvedeli za njeno neizmerno hčerinsko vdanost.