Waltey
Giganti izzovejo nebo
Ovid, Metamorphoses 1.151-1.162
Ovidove preobrazbe · OvidO besedilu
Giganti izzovejo nebo
- Vir
- Ovidove preobrazbe
- Avtor
- Ovid
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Latin
- Čas branja
- 1 min branja
- Obseg
- 1 stran
- Naslov izvirnika
- The Giants Challenge Heaven
O izvirniku
Ovidove preobrazbe
Pesniški tok antičnih preobrazb, kjer bogovi, ljudje in narava stalno menjavajo obliko. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Ovidove preobrazbe v jeziku Latin.
Besedilo
Giganti izzovejo nebo
Izvirni jezik: latinščina
Vir: PerseusDL canonical-latinLit
Zanesljivost segmentacije: srednja
Da tudi visoki eter ne bi bil varnejši od zemlje,
so Giganti, kakor pravijo, segli po nebeškem kraljestvu
in nakopičili gore drugo na drugo do visokih zvezd.
Tedaj je vsemogočni oče z zalučano strelo raztreščil Olimp
in zbil Pelion z Ose, ki je ležala pod njim.
Ko so strašna telesa ležala pokopana pod lastnim bremenom,
se je Zemlja, prepojena z obilno krvjo svojih sinov,
kakor pravijo, napojila z njo in oživila toplo kri
ter jo, da bi ostal vsaj kak spomin na njen rod,
spremenila v človeško podobo. A tudi ta zarod
je preziral bogove, hlepel po okrutnem pobijanju
in bil nasilen: takoj bi spoznal, da so rojeni iz krvi.
Izvirnik
The Giants Challenge Heaven
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Source ID: ovid_metamorphoses_story_003 Citation: Ovid, Metamorphoses 1.151-1.162 Original language: Latin Source: PerseusDL canonical-latinLit Source URL: https://github.com/PerseusDL/canonical-latinLit/blob/master/data/phi0959/phi006/phi0959.phi006.perseus-lat2.xml Segmentation certainty: medium 151: Neve foret terris securior arduus aether, 152: adfectasse ferunt regnum caeleste Gigantas 153: altaque congestos struxisse ad sidera montes.
154: Tum pater omnipotens misso perfregit Olympum 155: fulmine et excussit subiectae Pelion Ossae. 156: Obruta mole sua cum corpora dira iacerent, 157: perfusam multo natorum sanguine Terram 158: inmaduisse ferunt calidumque animasse cruorem, 159: et, ne nulla suae stirpis monimenta manerent, 160: in faciem vertisse hominum. Sed et illa propago 161: contemptrix superum saevaeque avidissima caedis 162: et violenta fuit: scires e sanguine natos.
Nadaljuj z branjem
