Prevod
1. Ko je Pandion umrl, so si njegovi sinovi razdelili očetovo dediščino: Erehtej je dobil kraljevsko oblast, But pa svečeniško službo pri Ateni in Pozejdonu Erehteju. Erehtej se je poročil s Praksitejo, hčerjo Frasima in Diogeneje, ki je bila Kefisova hči. Rodili so se jima sinovi Kekrops, Pandor in Metion ter hčere Prokrida, Kreuza, Htonija in Orejtija, ki jo je ugrabil Boreas. Htonijo je torej vzel za ženo But, Kreuzo Ksut, Prokrido pa Kefal, Dejonov sin. Prokrida je v zameno za zlat venec legla s Pteleontom, in ko jo je Kefal zalotil, je zbežala k Minosu. Ta se je zaljubil vanjo in jo prepričal, naj se mu preda. Toda ženska, ki je legla z Minosom, ni mogla ostati živa. Ker je namreč Minos spal z mnogimi ženskami, ga je Pazifaja začarala, tako da je vsakič, ko je legel z drugo, v njeno telo izlil strupene živali, in tako so ženske umirale.
Minos je imel hitrega psa in kopje, ki je vselej zadelo cilj. Prokrida je v zameno zanju legla z njim, prej pa mu je dala piti pripravek iz Kirkine korenine, da ji ne bi škodoval. Nato se je zbala Minosove žene in se vrnila v Atene. Spravila se je s Kefalom in hodila z njim na lov, saj je bila vešča lovka. Ko je nekoč v goščavi zasledovala divjad, je Kefal ni prepoznal, vrgel je kopje in jo zadel ter ubil. Sodili so mu na Areopagu in ga obsodili na dosmrtno izgnanstvo.
2. Boreas je ugrabil Orejtijo, ko se je igrala ob reki Ilis, in se združil z njo. Rodila mu je hčeri Kleopatro in Hiono ter krilata sinova Zetesa in Kalaisa. Ta sta plula z Jazonom in umrla med zasledovanjem harpij; po Akuzilajevih besedah pa ju je pri Tenosu ubil Heraklej.
3. Kleopatro je vzel za ženo Finej in z njo dobil sinova Pleksipa in Pandiona. Čeprav je že imel ta dva sinova s Kleopatro, se je poročil z Idajo, Dardanovo hčerjo. Ta je pred Finejem lažno obtožila pastorka, da sta jo skušala oskruniti. Finej ji je verjel in oba oslepil.
Ko so mimo pripluli Argonavti, so ga skupaj z Boreasom kaznovali.
4. Hiona se je združila s Pozejdonom. Očetu je prikrila, da je rodila Evmolpa, in otroka vrgla v morske globine, da je ne bi razkrinkali. Pozejdon ga je rešil, ga odnesel v Etiopijo in ga dal v rejo Bentezikimi, svoji hčeri, ki jo je imel z Amfitrito. Ko je Evmolp odrasel, mu je Bentezikimin mož dal za ženo eno od svojih hčera. Toda Evmolp je poskušal posiliti tudi ženino sestro, zato so ga izgnali. S sinom Ismarom je prišel k Tegiriju, kralju Tračanov, ki je njegovo hčer omožil z Evmolpovim sinom. Pozneje se je razkrilo, da Evmolp snuje zaroto proti Tegiriju, zato je zbežal k Elevzincem in se z njimi spoprijateljil.
Ko je Ismar umrl, ga je Tegirij poklical nazaj. Evmolp se je vrnil, poravnala sta nekdanji spor in prevzel je kraljevsko oblast. Ko je med Elevzinci in Atenci izbruhnila vojna, so ga Elevzinci poklicali na pomoč in pridružil se jim je z veliko tračansko vojsko. Erehtej je povprašal preročišče, kako naj Atencem zagotovi zmago, in bog mu je odgovoril, da bo v vojni zmagal, če žrtvuje eno od svojih hčera. Ko je žrtvoval najmlajšo, so si tudi druge vzele življenje; po pripovedovanju nekaterih so se namreč med seboj zaobljubile, da bodo umrle skupaj. V bitki, ki je sledila žrtvovanju, je Erehtej ubil Evmolpa,
5. Pozejdon pa je pogubil Erehteja in porušil njegovo hišo. Kralj je postal Kekrops, najstarejši Erehtejev sin. Poročil se je z Metiaduzo, Evpalamovo hčerjo, in dobil sina Pandiona. Ta je po Kekropsu prevzel kraljevsko oblast, vendar so ga Metionovi sinovi v uporu izgnali. Odšel je v Megaro k Pilasu in se poročil z njegovo hčerjo Pilijo. Pozneje je postal tudi kralj tega mesta. Pilas je namreč ubil Bianta, brata svojega očeta, zato je kraljevsko oblast prepustil Pandionu, sam pa z ljudstvom odšel na Peloponez in ustanovil mesto Pilos. Med bivanjem v Megari so se Pandionu rodili sinovi Egej, Palant, Niz in Lik. Nekateri pa pravijo, da je bil Egej Skirijev sin in da ga je Pandion podtaknil kot svojega.
6. Po Pandionovi smrti so njegovi sinovi z vojsko krenili nad Atene, pregnali Metionove potomce in oblast razdelili na štiri dele, vrhovno oblast pa je imel Egej. Najprej se je poročil z Meto, Hopletovo hčerjo, nato s Halkiopo, Reksenorjevo hčerjo. Ker ni dobil otrok in se je bal bratov, je odšel k Pitiji in vprašal preročišče, kako naj dobi potomstvo. Bog mu je odgovoril: »Štrlečega vratu meha, najodličnejši med možmi, ne odveži, dokler ne prideš na atensko višavo.« Ker prerokbe ni razumel, se je odpravil nazaj v Atene.
7. Na poti skozi Trojzen je bil gost pri Piteju, Pelopsovem sinu. Ta je razumel prerokbo, ga opil in ga položil v posteljo k svoji hčeri Ajtri. Še isto noč se je z njo združil tudi Pozejdon. Egej je Ajtri naročil, naj otroka, če rodi dečka, vzredi, ne da bi mu povedala, kdo je njegov oče. Pod neko skalo je pustil meč in sandale ter ji rekel, naj sina pošlje k njemu s tema predmetoma, ko bo dovolj močan, da odvali skalo in ju vzame. Sam se je vrnil v Atene in priredil panatenejske igre, na katerih je Minosov sin Androgej premagal vse tekmece. Egej ga je poslal nad maratonskega bika in ta ga je ubil. Nekateri pa pravijo, da so ga na poti v Tebe, kamor je šel na Lajeve igre, sotekmovalci iz zavisti pričakali v zasedi in umorili. Minos je novico o njegovi smrti prejel na Parosu, medtem ko je žrtvoval Haritam. Snel je venec z glave in ustavil igranje na piščali, vendar je žrtvovanje vseeno dokončal. Zato še danes na Parosu žrtvujejo Haritam brez piščali in vencev.
8. Kmalu zatem je Minos, ki je obvladoval morje, s svojim ladjevjem napadel Atene. Zavzel je Megaro, kjer je kraljeval Pandionov sin Niz, in ubil Megareja, Hipomenovega sina, ki je iz Onhesta prišel Nizu na pomoč. Zaradi hčerine izdaje je umrl tudi Niz. Sredi glave je imel škrlaten las in prerokovano mu je bilo, da bo umrl, če mu ga izpulijo. Njegova hči Skila se je zaljubila v Minosa in mu izpulila ta las.
Ko je Minos osvojil Megaro, je dekle za noge privezal na krmo ladje in jo potopil v morje. Ker se je vojna vlekla in Aten ni mogel zavzeti, je prosil Zevsa, naj mu pomaga doseči zadoščenje pri Atencih. Mesto sta prizadeli lakota in kuga. Atenci so po stari prerokbi najprej na grobu kiklopa Gerajsta žrtvovali Hiakintove hčere Anteido, Ajgleido, Litajo in Ortajo. Njihov oče Hiakint se je namreč iz Lakedajmona priselil v Atene in tam živel. Ker to ni pomagalo, so povprašali preročišče, kako naj se rešijo nesreče. Bog jim je odgovoril, naj dajo Minosu takšno zadoščenje, kakršno bo sam zahteval. Poslali so torej k Minosu poslance in mu prepustili, naj določi povračilo. Minos jim je ukazal, naj pošljejo sedem mladeničev in prav toliko deklet, brez orožja, za hrano Minotavru. Ta je bil zaprt v labirintu, iz katerega nihče, ki je vstopil vanj, ni mogel priti ven, saj so številni prepleteni zavoji skrivali izhod. Zgradil ga je Dedal, sin Evpalama, ki je bil sin Metiona in Alkipe. Bil je izvrsten stavbenik in prvi izumitelj kipov. Iz Aten je zbežal, ker je z Akropole pahnil Tala, sina svoje sestre Perdike, ki je bil njegov učenec. Bal se je namreč, da ga bo zaradi svoje nadarjenosti prekosil: Tal je našel kačjo čeljust in z njo prežagal tanek kos lesa.
Ko so našli truplo, so Dedalu sodili na Areopagu in ga obsodili, on pa je zbežal k Minosu. Tam je pomagal Pazifaji, ki se je zaljubila v Pozejdonovega bika, tako da ji je izdelal leseno kravo. Zgradil je tudi labirint, v katerega so Atenci vsako leto pošiljali sedem mladeničev in prav toliko deklet za hrano Minotavru.
