Prevod

Ravnanja Indijanca ni nič laže predvideti kakor ravnanja ženske. V Detroitu je živel Wasson, eden od bojevnikov strah vzbujajočega Pontiaca, ki je v srcu začutil nežno naklonjenost do dekleta iz svojega plemena. Mlinar iz starega rdečega mlina, ki je stal na koncu Štiriindvajsete ulice, jo je s privolitvijo njenih ljudi posvojil in se po svojih najboljših močeh trudil, da bi jo omikal. Toda Wasson je budno oprezal. Kmalu je odkril, da je vselej, kadar je bil mlinar zdoma, v oknu gorela sveča, dokler ni iz senc stopila postava, zavita v vojaški plašč, potrkala in bila spuščena v hišo. Tisto noč, ko je Wasson v svojem tekmecu prepoznal polkovnika Campbella, angleškega častnika, se je skozi okno prikradel v dekletovo sobo in jo s sekiro ubil. Prav tako je ubil polkovnika Campbella, potem ko je Pontiac zajel vojake iz garnizije. Odtlej so se ljudje mlina izogibali, kajti po njem je hodila prikazen dekleta s svečo v roki in prestrašila toliko ljudi, da so ga leta 1795 podrli.

Toda rdeči mož ni bil vedno sovražen. Kenen, Huron, je ljubil dekle mešane krvi, ki ga nikakor ni mogel pregovoriti v zaroko. Nekega dne je v gozdu po nesreči ranil belca, si ga naložil na ramo in z njim pohitel v tabor. Kmalu je spoznal, da nežni pogledi dekleta mešane krvi bolj pripomorejo k okrevanju njegove žrtve kakor zaklinjanja vrača, in nekega dne je v navalu jeze izvlekel nož ter planil nad dvojico. Njen nedolžno začudeni pogled ga je osramotil. Z izrazom prezira do samega sebe je odvihral in zalučal orožje daleč v reko. Kmalu zatem so belca ujeli Irokezi. Ravno so se pripravljali, da ga bodo začeli mučiti, ko je mednje skočil visok Indijanec in zavpil: »Jaz sem Kenen. Izpustite bledoličnega, kajti huronski poglavar bo stopil na njegovo mesto.« In ko so ujetniku z zapestij in gležnjev sneli vezi, je dodal: »Pojdi in potolaži Belo srnico.« Belcu so dovolili sesti v kanu in odveslati, toda med veslanjem ga je stisnilo pri srcu: do njegovih ušes so priplavale besede smrtne pesmi in prasketanje plamenov.