Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo, in tako dalje. Nekoč je živel cesar. Lasje so mu že osiveli, pa mu še ni bilo dano, da bi imel vsaj enega otroka. Ubogi cesar je od koprnenja kar hiral; želel si je, da bi imel kakor drugi ljudje vsaj drobcenega sinčka, a zaman. Ko pa je bil že prav v letih, se mu je sreča vendarle nasmehnila in dobil je tako ljubkega otročiča, da se ga človek ni mogel nagledati. Cesar mu je dal ime Aleodor. Ob njegovem krstu je zbral vzhod in zahod, jug in sever, da bi se vsi veselili njegove sreče. Tri dni in tri noči so trajale slovesnosti; gostili so se in radovali, da so to pomnili vse življenje. Bolj ko je deček rasel, bistrejši in spretnejši je postajal. Ni pa minilo dolgo, ko se je cesar znašel na robu groba. Ob smrtni uri si je posadil otroka na kolena in mu rekel: »Ljubi moj sinko, glej, Bog me kliče. Prišel je čas, da se tudi jaz poslovim od tega sveta. Vidim, da boš velik človek. Še ko bom mrtev, se bodo moje kosti v grobu veselile tvojih junaštev. Za vladanje cesarstvu vem, da mu boš s svojo bistrostjo dobro kos. Le nekaj ti moram povedati: vidiš tisto goro tam? Nikar naj te ne premami, da bi šel tja lovit, zakaj lahko te stane glavo. Tista gora je posest — Bog ga varuj, le naj se ne srečaš z njim, drugega ti ne rečem — polčloveka, ki jezdi na polovici šepavega zajca. Kdor stopi na njegovo zemljo, ne uide kazni.« Ko je to izrekel, je trikrat odprl usta in izdihnil dušo. Tudi on je odšel kakor vsako živo bitje na zemlji, kot da ga nikoli ni bilo, odkar stojita svet in zemlja. Objokovali so ga domači, objokovali so ga velikaši, objokovalo ga je tudi ljudstvo; nazadnje pa so ga morali pokopati. Ko je Aleodor zasedel očetov prestol, je, čeprav še skoraj otrok, uredil deželo kakor zrel mož. Vsi so bili zadovoljni z njegovo vladavino in ljudje so se ponašali, da jim je bilo od zgoraj dano živeti v njegovih časih. Aleodor je pogosto hodil na lov, da si je krajšal ure, ki so mu ostajale po cesarskih opravilih. Dobro se je spominjal očetovih besed in si prizadeval, da bi jih sveto spoštoval. Nekega dne pa je, sam ni vedel kako, zatopljen v misli zašel na zemljo tiste iznakažene prikazni. Komaj je napravil deset ali dvajset korakov, že je stala pred njim. Ni mu bilo toliko žal, da je prestopil na zemljo tistega grdega in ostudnega bitja, kolikor ga je jezilo, da je prekršil očetovo besedo, izrečeno na smrtni postelji. Zemeljska pošast mu je rekla: »Vsi malopridneži, ki prestopijo mojo mejo, postanejo moji sužnji!« »Najprej moraš vedeti,« je odgovoril Aleodor, »da sem na tvojo posest stopil iz nepazljivosti in proti svoji volji in da ti ne želim nič slabega.« »Imel sem te za drugačnega, pa vidim, da me nameravaš prositi odpuščanja kakor vsi strahopetci.« »Bog me obvaruj tega! Povedal sem ti čisto resnico. Če pa si želiš boja, izberi: ali se bova sekala z meči, tolkla z buzdovani ali pa se pomerila v rokoborbi.« »Nič od tega. Če hočeš uiti kazni, ti ne preostane drugega, kakor da greš in mi pripelješ hčer cesarja Verdeša.« Aleodor se je skušal nekoliko izgovarjati: zdaj da mu državni opravki ne dopuščajo tako dolgega potovanja, zdaj da mu to ni kar tako po volji, pa to in ono; toda kaj še! Spaka ni hotela ničesar slišati. Gonila je eno in isto: pripeljati ji mora hčer cesarja Verdeša, če se hoče otresti sramote, da je ropar in kršilec tujih pravic, ter odnesti živo glavo. Aleodor je vedel, da je kriv. Čeprav nehote, je vendar storil pregrešek, ko je stopil na spakino posest. Vedel pa je tudi, da je vražjemu človeku najbolje dati, kar hoče, in se ga otresti. S takšnim ni dobro imeti nobenega opravka. Nazadnje je obljubil, da bo opravil nalogo, ki mu jo je naložila. Polčlovek na polovici šepavega zajca je vedel, da bo Aleodor, ko mu je enkrat obljubil, tudi držal besedo, saj je bil poštenjak, zato mu je rekel: »Pojdi z Bogom in naj ti pomaga, da se srečno vrneš z opravljenim delom.« Aleodor je odšel. Med potjo je premišljeval in premleval, kako bi najbolje izpolnil nalogo, saj je dal besedo, in tako prišel do ribnika, ob katerem se je na suhem v smrtnih mukah premetavala ščuka. Ko jo je zagledal, jo je hotel pobrati, da bi si z njo potešil lakoto. Ščuka pa mu je rekla: »Ne ubij me, lepi junak; raje me spusti v vodo, pa ti bom zelo koristila, ko boš najmanj pričakoval.« Aleodor jo je ubogal in jo vrnil v vodo. Tedaj mu je ščuka še rekla: »Vzemi to luskico. Kadar boš pomislil name, bom pri tebi.« Mladenič je šel naprej in se čudil takšnemu dogodku. Nato je srečal krokarja z zlomljenim krilom. Ko ga je hotel upleniti, mu je krokar rekel: »Lepi junak, lepi junak, namesto da si z menoj obtežiš dušo, mi raje obveži krilo, pa ti bom še zelo koristil.« Aleodor ga je poslušal, saj je bil pogumen in dobrosrčen fant, ter mu obvezal krilo. Ko je hotel oditi, mu je krokar rekel: »Vzemi to peresce, junak. Kadar boš pomislil name, bom pri tebi.« Aleodor je vzel peresce in nadaljeval pot. A ni napravil niti sto korakov, ko je naletel na obada. Že ga je hotel poteptati, ko je obad rekel: »Prizanesi mi, cesar Aleodor, pa te bom rešil smrti. Vzemi ta puhek z mojega krilca. Kadar boš pomislil name, bom pri tebi.« Ko je Aleodor zaslišal takšne besede in še svoje ime povrhu, je pri priči dvignil nogo in pustil obadu, da je odletel, kamor je hotel. Hodil je naprej, kdo ve koliko dni, dokler ni prišel do palače cesarja Verdeša. Tam je obstal pred vrati in čakal, ali bo kdo prišel vprašat, kaj išče. Čakal je en dan, čakal dva; pa ni bilo nikogar, ki bi ga vprašal, kaj želi. Tretji dan je cesar Verdeš poklical služabnike in jih oštel, da so si zapomnili. »Kako je mogoče,« jim je rekel, »da človek tri dni stoji pred mojimi vrati, pa nihče ne stopi k njemu in ga ne vpraša, kaj bi rad? Mar vam za to dajem plačo? Mar vas zato redim pri sebi, da bi si opomogli?« Služabniki so se prestopali in niso vedeli, kaj naj odgovorijo. Nazadnje so poklicali Aleodorja in ga pripeljali pred cesarja. »Kaj hočeš, mladenič,« ga je vprašal cesar, »in kaj čakaš pred vrati mojega dvora?« »Kaj naj bi hotel, presvetli cesar,« mu je odgovoril, »poslali so me, da te zaprosim za tvojo hčer.« »Prav, fant. Toda najprej morava skleniti dogovor, kajti taka je navada na mojem dvoru. Tri dni zapored se smeš skriti, kamor hočeš. Če te moja hči najde, ti odsekamo glavo in jo nataknemo na edini kol, ki je izmed stotih še ostal brez glave. Če pa te ne najde, jo boš z vsemi cesarskimi častmi odpeljal od mene.« »Upam v Boga, presvetli cesar, da me ne bo pustil pogubiti. Na kol bomo že lahko nataknili še kaj drugega, ne le človeških glav. Skleniva dogovor.« Tako sta se dogovorila, vse zapisala in listino potrdila. Ko je prišla še hči, so se zedinili, da se bo naslednji dan skril, kakor bo najbolje znal. Po tem dogovoru pa ga je obšel nemir, ki ga je mučil huje od smrti. Premišljeval je in premleval, kam bi se najbolje skril. Saj je šlo vendar za njegovo glavo, ne za kaj drugega. Ko je tako zamišljen hodil naokrog in snoval načrte, se je spomnil ščuke. Vzel je luskico, jo pogledal in pomislil na njeno gospodarico; in glej, ščuka je bila že pri njem ter ga vprašala: »Kaj želiš od mene, lepi junak?« »Kaj naj želim? To in to se mi je zgodilo. Ali mi znaš svetovati, kaj naj storim?« »Nikar ne skrbi. Prepusti to meni.« In brž je zamahnila z repom, spremenila Aleodorja v majhno ribico in ga skrila na morsko dno med druge ribice. Ko je cesarična vstala, je vzela daljnogled in se z njim ozrla na vse strani. Ni ga zagledala. Drugi, ki so jo prišli snubit, so se skrivali po kleteh, za hišami, za kopicami slame ali v kakšnem zapuščenem stolpu, Aleodor pa se je skril tako dobro, da jo je začelo skrbeti, ali bo premagana. Tedaj ji je nekaj šinilo v glavo: z daljnogledom je pogledala še v morje in ga na morskem dnu opazila med ribicami. Njen daljnogled je bil namreč čaroben. »Pridi ven, ti prebrisanec!« mu je smeje rekla. »Kaj si se tako pomanjšal? Takšen korenjak, pa si se spremenil v ribico in se mi skril na morsko dno!« Ni mu preostalo drugega, kakor da pride ven. Cesarju pa je rekla: »Zdi se mi, oče, da sem v tem mladeniču našla sebi enakega. Pa kako je prikupen in ljubek! Tudi če ga najdem še tretjič, mu odpusti, oče, saj ni neumen kakor drugi. Že po postavi se mu vidi, da je nekaj posebnega.« »Bomo videli,« ji je odgovoril cesar.
Drugi dan se je Aleodor spomnil krokarja. Ta je bil v hipu pred njim in ga vprašal: »Kaj želiš od mene, gospodar?« »Poglej, bratec, kaj se mi je zgodilo. Ali mi znaš kako svetovati?« »Pa poskusiva.« Dotaknil se ga je s krilom, ga spremenil v mladega krokarja in ga pomešal v jato krokarjev, ki se je dvignila vse do divjih višinskih vetrov. Ko je cesarična vstala, je vzela daljnogled in ga spet iskala vsepovsod. Iskala ga je po zemlji — ni ga bilo. Iskala ga je po vodah in morjih — ni ga bilo. Dekle je postajalo zamišljeno. Okoli poldneva pa se je domislila, da bi pogledala še navzgor. Zagledala ga je v nebesnih višavah med jato krokarjev, mu požugala s prstom in rekla: »O ti, ti, razbojnik prebrisani! Pridi dol, človek, kaj si se mi spremenil v ptičjega mladiča! Niti v nebesih mi ne uideš.« Spustil se je, saj ni mogel drugače. Tudi cesar se je začel čuditi Aleodorjevi bistrosti in je prisluhnil hčerinim prošnjam. Ker pa je dogovor veleval, da se mora skriti trikrat, je rekel: »Res je čudovit, a poglejmo, kam se bo skril še zdaj.« Tretjega dne navsezgodaj je Aleodor pomislil na obada. Ta je priletel na dušek. Ko mu je povedal, kaj želi, je obad rekel: »Prepusti to meni; če te bo našla, potem pa naj me vzame vrag!« Spremenil ga je v gnido in ga skril prav v dekletovo kito, ne da bi ona kaj začutila. Ko je vstala in vzela daljnogled, ga je iskala ves dan, pa ga ni in ni mogla najti. Bila je že vsa iz sebe, saj ga je čutila, zdelo se ji je, da je nekje prav blizu, videla pa ga ni. Z daljnogledom je iskala po morju, po zemlji in po zraku, a nikjer ga ni zagledala. Proti večeru je utrujena od dolgega iskanja zaklicala: »Pokaži se že vendar! Čutim, da si nekje v bližini, a te ne vidim. Premagal si me, tvoja bom!« Ko je slišal, da priznava poraz, je tiho zdrsnil iz njene kite in se pokazal. Tudi cesar ni imel več kaj reči in mu je dal hčer. Ko sta odšla, ju je z velikimi častmi pospremil vse do meje svojega cesarstva. Med potjo sta se ustavila, da bi se odpočila. Ko sta nekaj prigriznila, ji je položil glavo v naročje in zaspal. Cesarjeva hči ga je ves čas gledala in se ni mogla nagledati njegove lepote in postave. Srce ji ni dalo miru, zato se ni mogla zadržati in ga je poljubila. Ko se je Aleodor prebudil, ji je primazal takšno klofuto, da so jo slišali psi v Giurgiu. Zajokala je in mu rekla: »Dragi Aleodor, kako hudo si me udaril!« »Udaril sem te zaradi tega, kar si storila, kajti nisem te vzel zase, temveč za tistega, ki me je poslal.« »Ljubi moj, zakaj mi tega nisi povedal že doma? Potem bi tudi jaz vedela, kaj storiti. Pa nič zato, tudi zdaj še ni prepozno.« Odpravila sta se naprej in srečno prispela do polčloveka na polovici šepavega zajca. »Tako, opravil sem tvojo nalogo,« je rekel Aleodor in hotel oditi. Ko je dekle zagledalo tisto prikazen, se je streslo od gnusa in za nič na svetu ni hotelo ostati pri njem. Spaka se je začela smukati okoli nje, ji laskati z medenimi besedami in se ji prilizovati. Dekle pa ji je reklo: »Izgini mi izpred oči, satan, sicer te pošljem k tvoji materi v pekel, ki te je izbljuval na obličje zemlje!« Nečloveška grdobija se je topila od ljubezni do dekleta, se iztegovala po trebuhu po tleh ter jo z vsemi mogočimi zvijačami in mamljivimi obljubami skušala pripraviti do tega, da bi ga vzela za moža. Toda Bog ga varuj, da bi se ji približal! Že od daleč ga je s pogledom prikovala na mesto. Kar naprej ga je zmerjala s satanom, pošastjo in nesnago. »Izgini, nečisti, z obličja zemlje, da se svet reši kuge in kolere, kakršna si ti!« Še in še je silil vanjo, ko pa je videl, kako neusmiljeno ga zavrača, je počil od jeze, ker si je neka ničvredna ženska drznila tako norčevati iz njega. Tedaj je Aleodor razširil svoje cesarstvo še na posest polčloveka na polovici šepavega zajca, vzel hčer cesarja Verdeša za ženo in se vrnil v svojo deželo. Ko so ga njegovi ljudje zagledali, kako se vrača z ženičko, tako lepo, da so se ji smehljale celo zvezde, so ga sprejeli z velikim veseljem. Spet je sedel na cesarski prestol in srečno sta vladala ter živela do konca svojih dni. Jaz pa sem na sedlo zajahal in vam to zgodbo povedal.
Izvirnik
fostti odata ca nici odata, etc. A fosta odata unit imperatii. Elu ajunsese la ea-runt*, .?i nu se invrednicise a avea §i elu macarii unit copilti. Se topea d'a 'n piciorele, bietuhl Imperatti, sA alba ca top omen!, mAcarti o starpiturA de feciorti, dara In de§er Cana, tocmai, la vreme de betranete, eta ca se indult' norocultt si cu densulfi, si dobAndi un dragti de copila01, de vedi si sa nu-111 mai uiri. Imperatulti '1 puse numele Aleodorii. Candil fu boteza, imperatulii aduna Rasaritti si meaa-di §i Mecla-nopte, ca sä se veselesca de veselia lul. Trel dile 0 trei nopti tinura petrecerile, 0 se chef uirA, 0 se buourara, de o tinura minte catil tra'ira. Raiatulil de ce crescea, d'aia se facea mai istetu si mai iscusitil. Nu mai trecu multu §i eta a imperatulii ajunse la marginea grope!. Candil fu la ceasulti mortii, elu lua copilulft pe genuch! disc Dragulti tate!, eta ca Dumnedeti me chiamA. Suntil In clipa de a-mi da ob§tesculti starOtti. Eti vedii ca tu ai sA omii mare. Si chiarti mortu, osele mele se vorill bucura In mormentit de isprAvile tale. Asupra carmuirei imperAtiei find-ca tu cu iscusintata, sciu ca al ,s'o dud bine. Unti lucre numal amu sA-11 spui : Vedi tu muntele cela de acolo, BA nu to duca pticatele BA vinezi p'acolo, ca este nevoe de cape. Acelti munte este moBia hit i elti, sa-Iti a-lit Ajmer, 0-1 Ljungl n'amii nimicasa-tI clicii,
jumatate de omil calare pe jumatate de epure schiopil ; si tine calca pe moia lul, nu scapa nepedepsitil. Acestea clicendfi, easel gura de trel dete suitetulti. Se duse §i elu ca tots suflarea de pe pan-lentil, de pare ca n'a fostii de audit lumea si pamentulil. flu jelira ai sei, flu jelira boeril, ilu jelira §i poporulk; in cele de pe urma trebuira ingrope. Aleodorti, dupa ce se urea in scaunula tatana-situ, de §i copilandru, puse tara la tale ca §i unit omu maturii. TOO. lumea era multumita de domnirea sa, si amenii se faleail ca le-a lostu datil de susti ca sa traiasca In ciilele Adesea esia Aleodorti 1a vinatOre ca sail petreca cesurile ce'i prisosea de la trebile innperatiel. Elii tinea minte spusese tatana-situ si se silea sa-I pazesca cuvintele, cu santenie. Intro di nu sciil cum facu, dusti fiindu pe &laud, §i aluneca de calca pe pamentulti pocitului de omit. N'apuca sa fats clece doue-cleci de pa0, si eta ea se pomeni cu dansulti dinaintea lui. Acum nu era lul pentru ca trecuse pe pamentulii omuluf celui slut §i scarbosil, ci II era eiuda cum de sa calce vorba tatalui situ ce-I spusese cu great de morte. Pocitania pamentului ii 4ise : Toil nelegiuip ce-mi mica hotaruIti, cadil in robia meat Mai intaiu trebuie sa scii, i1 ritspunse Aleodorii, ea din nebagare de sem& §i fail de voia mea amu calcatil pe coprinsulti teti, si n'amti nici uml gandu reti asupra-11. EA te socoteamil mat alt-fehl ; dart velti ca al de gandil sa-ti cei ertaciune de la mine ca tog fricqii. Ba sa me feresca Dumnecleti I Eti spusfi curetutu adeveru, data vrei lupta ; alegetI : in said sa ne taemti, in busdugane sa ne lovimti, orl in lupta sa ne luptamii. Nici una, nici alta. Ci, ca sa scapI de pedepsa, anti chipti nu e, de catfi sa te duel sa-mi aduci pe fata lul VerdeVi imperatfi. Aleodorii voi sa se codesca ore-cum, ba ca trebile impera- Pei nu-111 erta sa faca o caletorie ass de lungs, ba ca n'are lul. §i o 1, 1i -1I sa-Iii ce-I ,t1-ains
ba ca una, ba ca aita ; dara as! I unde vrea sa scie pocitulfi de tote astea o finea una, sa-I aduca pe fata Verdesii imperatii, clad vrea sa scape de ponosulfi de talharfi, de calcatorti de drepturile altuia, si sa renaae cu sufletulfi in else. Aleodorti se scia vinovatil. De si fara voia lul, dara scia ca a facutti unti plcatti de a calcatii pe mosia slutului. Mai scia era ca de omula draculul, sA dal si sa scapl. SA n'aI nici in cling, nici in maned cu dansulti. Fagadui in cele din urma sA-1 faca slujba cu care-Ifi insarcina. Jumatate de °ma, calare pe jumatate de epure schiopil, scia ca, de ore ce Aleodorti I -a fagaduitii, apoi are sail tie cuvintulti, ca unulti ce era omit de omenie, clise : Pasa cu Dumnecleti, si ajute sa vii cu isbanda bunk Aleodord pleca. Si cum mergea elu gandindu-se si resgandidu-se cum sail implinesca sarcina mai bine; caci is daduse cuvintult1; se pomeni la marginea unui elesteti si o stiuca se sbatea de morte pe uscatti. Cum o vequ, eld se duse sa o is ca sail aline fcimea cu dansa. Stiuca li ;Use: Nu me omori, Fet-frumosh; ci mai bine da-mi drumula in apa, ca multu bine ti-oifi prinde cand cu gandulti n'el gandi. Aleodorti o asculta si o dete in apa. Atunci stiuca ii mai Oise: Tine acestil solclisora, si cand ye! gandi la mine, ea voiti fi la tine. Flecaulti pleca mai inainte si se tot mira de o ast -fel de intemplare. Cand, eca se intelnesce cu unit corbil ce avea o aripa rupta. Si voindu sa vineze Corbula, elix ii dise : Fet-frumosti, fet-frumosh, de catil sa-ti incarci sufletulti cu mine, mai bine ai face sa-mi leg! aripa, ca mult bine ti -oiu prinde. Aleodora ilu asculta ; caci era baiata vitezti si de treba, si 11 legs aripa. Cand era sa piece, Corb ulii II Oise: alma', I Elii lul sa-fi si-i
Tine penita asta, Voinicule, si (And vei gAndi la mine, ed vett fi la tine. Lua penita Aleoduril cats de drumii. DarA nu facu ca la o mita de pasi si eta ca dete peste unit Mune. Cand se gatea strivi cu piciorulu, TAunele clise : Crula-mi viata, Aleodoril imperatii, si eti te voiu mantui pe tine de la mOrte. Tine acest pufulet din aripiora mea, si cand vei &Ai la mine, eu voiu fi la tine. Audindu Aleodoru unele ca acestea, si a ii clise si pre nume, o data ridicA piciorulti si lag pe 'Mine sä se dna in voia lui. Si mergend inainte, cale de nu scifi cite chile, dete de palaturile lui Verdesii Imperatil. Cumii ajunse aci, se puse la porta si astepta ca dor de va veni cine-va intrebe ce cauta- Stete o eli, stete doe ; si ca sä vie cine-va intrebe ce voesce, ba. Chid fu in cjioa d'a treea, Verdesil imperatil chema slujitoril si le dete o gull de ort. pomeni-o. Cum se rite, le (slise elu, sä stea omuld trei (Jule la porta mea, si sa nu merga nimeni cerceteze ? Pentru asta ye platescii eu simbrie ? Pentru asta ye amit eit la mine pe procopselA ? Slujitoril dedeati din coltu in coltii si nu sciail ce se respuncla. In cele de pe ur,nC, chema pe Aleodoril duse. inaintea Imperatului. Ce vrel, flecaule, ii qise imperatulu, si ce astepti la porta curtilorfi mele ? Ce sa void, mArite imperate, II respunse elu, eta suntu trimisu sa -ti cerit fata. Bine, Mete. Dail mai intaiu trebue sa facemit legatura, del asa este obiceiulii la curtea mea. AT voe sa te ascundi unde vei voi, in trei chile d'a ra.ndulfi. Daca fie-mea te va se va tAia si se va pune in parulu ce a xpal remasti din o suta, fara cape. iara dacA nu te va gasi, atunci cu cinste imperatesca o vei lua de la mine. Amid nAdejde la Dumnecleil, marite imperate, ca nu me va lasa sa pieiu. Parului II vomit putea da si altil ce-va , nu totit capii de omit. Se facemil legatura. se -lit se -lit -gest, capulit p si-lk
Asa ? Se pusera si facura legatura ; scrisera carte si o intarira. Viindu fata de fag se invoird ca a doua -di elu sa se ascunda cum va sci mai bine. Eara data se invoirar elfi ramase inteunil neastamperil, ce-ld chinuia mai cumplitil de catu mOrtea. Eta se gandea si se resgandea cum sa se ascunda mai bine. Vedi ca era vorba de capulil lui, era nu de altdceva. Si tad mergdnd pe ganduri si totil planuindfi, eta call aduse aminte de stiuca. S^ose solcluld, se uita si se gandi la stapana lui : candu, eta, mare, ca Stiuca si venise dise Ce poftesci de la mine, Fetil-frumosii ? Ce- sa poftescii ? Eaca, eca, ce mi s'a intamplatii. Nu scii to ce-va sa me inveti ce sa face ? Ea nu to mai ingrijia. Lag pe mine. Si indata, lovindii din coda, facu pe Aleodord unit' cosacelu ascunse pe funduld marii, printre cei-lalli cosacel. Candu se scula fata, isi lua ochianulfi §i se uita cu elu In tote partile. vedu. De unde cei-lalti care venise sa o cera in casaterie, se ascundeail prin pivnifi, pre dupa case, pre dupa eke o sirs de pae, sail prin vre-o cula parasita, Aleodoril se ascunse astil-felti in catii fata infra la grije ca a sa fie biruita. Ce-i veni ei, se uita cu ocbianulii si in mare, zari pe fundulfi marii printre cosacel. Pasa-mi-te ochianulii el era nasdravanii. Esi d'acolo, hotomanule, ii dise ea ridendfi. Ce mi to -ai posmagitti asa ? Din co§cogiami-te omulu, to -al fa'cutii unu cosacd §i mi to -ai ascunsil in fundulit marii. N'avu incotr'o si trebui sa iasa. Ea dise §i imperatului : Mi se pare, tata, ca flecaulu esta mi-a venitii de hacu. Si multfi e nurlifl si dragalayl. Chiar de l'oiti alla pans la a treia ora, erti, tats, ca nu e prost ca Boiulti lui flu arata a fi ce-va mai deosebitil. Vomit vedea, ii respunse imperatulfi. Asa. : si Ile Nu-le si ilu sa-hi cei-lalp. gi-1 .
A doua di ce-I veni lui, se gandi la cobil Acesta fu numal de catil din naintea lui, si 'I dise : Ce me vrei, stapane ? Ea uitti-te, neiculifa, ce mi s'a intamplatil; nu scii to ce-va sa me invefi? SA cercarnil. Si lovindu-lti cu aripa, flu facu unu puiii de cobii si flu virl Inteunti stohl de corbi ce se urcase pans la vintulit turbatil. Cum se scula fata, IsI lug ochianulti si iarasi ihl cats prin tote locurile. Nu e. pe 0111611M; nu e. Cauta-lti prin ape si prin maxi, nu e. Se luA de ganduri fata. Gaud, catre nAmiedi, ce-i veni a I, se uita si In susii. In slava cerului printre stolulti de corbi, incepu a'i face cu degetulti, si-I dise : Ghidi, ghidi, talharule ce esti 1 DA-te josii d'acolo, omule, ce mi to -al !Anti' asa pitcoce de pasare. Nici In rain nu scapi de mine. Se dete ca n'avea ce face. imperatulii incepu a se minuna si elti de isteliinea lui Aleodorii, plea urechia la rugaciunea fief sale. Insa, fiindu ca legatura era ca sa se ascuuda pans de trey Imperatulii fi dise: D'a minune, is sa vedemil uncle are sa se mai ascunda. A treia cli dis de dirnineta, se gAndi la Mune. Acesta veni inteunil sufletit. Dupa ce 11 spuse ce voesce, Taunele dise : Lasa pe mine, si de te-o gasi, eir aid sunlit Ilu facu o lindina si 116 ascunse chiaril in coda fetei, fara sa simla ea. Sculandu-se fata si luandu ochianulti, flu cauta tots diva, si ca sa dea de dansulil, nici &hi Ea se da do cesulil mortil caci Ilu simlea, i se arata ei a fi p'aci prin prejma, dart de veclutil vedea. CAM. cu ochianula prin mare, pre pamfntu, prin vezduhti, darn vec,lu nicairi. Catre sera, obosita de atata cautare, striga: Cauta-lfi josh, ori, nu-lfi sarindu-In pi -1t . nu-ld
Ci ca arata'-te o-data. Te simp a esti p'aci p'aprope, darl nu te vedu. Tu mai biruitu, a to sa Daca aucli elti ca este biruitA, se dete binisorti josti din coda el si se aretA. Imperatulii n'avu nisi elu ce mai dice, si II dete fata. and plecara, fi petrecu cu mare cinste si pAna afarA din Imperatia lui. Pe drumil, el statura sA faca popasti. Si dupa ce imbucara cafe ce-va, elil puse capulil in pOla ei si adormi. Fata de imperatti, tote uitandu-se la elu, i-se scurgea ochii dui-A frumuselea si dupa boiulu lui. Inima II dete branci, si nu se putu opri, ci ilu Arun. Aleodorti, cum se destepta, II -Erase o palmA de aucli cainii In Giurgiu, Ea planse si ii Oise I ! Aleodorti draga, dud grea palm& mai Te-am palmuitti pentru fapta ce al facutti ; caci ell nu -te-amti luatu pentru mine, ci pentru cela ce m'a trAmisti pe mine. Apoi bine, fratiore, de ce nu mi-ai spusu asa de acasa ; .caci atunci sciamti si eu ce sä facti ; dara lass, nici acum nu e timpulii trecutil. Pornindif si de aid, ajunsera cu sanatate la Jurnetatea de calare pe jumetate de epure schiopti. Eats m'amtl inchinattl cu slujba, 4ise Aleodorti, voi ..s6 piece. Fata &IR]. veclu pe acea iasmg, se cutremura de scarba, si nu voia sA remae la dansultt °data cu Slutulil se dete pe lang6 fata incepu s'o lingusesca cu vorbe mierloitore, si sA se is cu binele pe langa &visa. Dara fata ii cjise : Piel de dinaintea mea, satano, ca te trimetti la mums -ta iadultl, care te-a versatti pe fata pamintului. Slutenia de neomti se topia de dragostea fete!, se lungea cu burta pe parnintif si umbla cu sosele cu momele sa In- Anplece pre fatA lua de bArbatti. DarA, asi feritu-1'a santuletulil sA se apropie de &Ansa ! CACI ilu tinea tintuitu In loaf cu ochii catu colo. Din satang, din lama, .si din spurcAciune nu-Iti mai scotea. da al. omit, fig. alai% si capulg. ei
Piei, necuratule, de pe fata pamintului, sä sclpe lumea de o ciuma si de o holer'a ca tine. Mai starui, ce mai starui, si data se ve;lu infruntatil pani inteatatil, iasma plesni de necazd, cum de di fie du ockltil atatd de multu de o cutra de muere. Atunci Aleodord, intinse coprinsuld sell §i lieste moia lui Jumetate de om, Calare pe jum6tate de epure schiopti, lu'a de sotie pe fata lui Verdegi imperatil si se intorse la imperdtia lui. Cand ild vedura al de glotele venindil Ward, alaturi cu o sotioara. de-1 ridea si stelele de frumosg, ild primirA cu mare bucurie ; -§i urcandu-se din nod in scaunulii imperatiei, dom ni i trai in fericire, pang se istovira. Eara eft incalecaiii p'o sea i v'o spusei dumnevOstra a§a.
