Prevod

Močvirnati del North Kingstona v Rhode Islandu, znan kot Swamptown, je v okoliških krajih na nenavadnem glasu, saj se o Hell Hollowu, Pork Hillu, Indian Cornerju in Kettle Holu pripovedujejo zgodbe o indijanskih zločinih in čarovniških shodih. Tu je popotnik, ki ga je ujela noč, na stezi čez griče zagledal brezglavo postavo temnopoltega dečka. Noč je bila temna in postava se je prikazala v plamenu modre svetlobe. Nekaj časa se je zibala sem ter tja, nato pa se je sunkovito dvignila od tal in švignila v nebo ter za seboj pustila svetlečo sled. Tu je tudi izvir Goose-Nest Spring, kjer ponoči plešejo čarovnice. Vsako zimo presahne, poleti pa teče in vsako leto privre na dan istega dne, razen enkrat, ko si je gos prilastila prazno izvirsko kotanjo in tam izvalila mladiče. Tisto leto voda ni pritekla, dokler ni s svojim zarodom odšla.

Toda najgrozljivejša zgodba tega kraja je zgodba o Indijancu, čigar lobanjo je našel cestni delavec. Nič hudega sluteč jo je odnesel domov, in ker mu ženske niso dovolile, da bi jo prinesel v hišo, jo je obesil na drog zunaj. Ravno ko so se domači odpravljali spat, je pri vratih nekaj zaropotalo. Pogledali so skozi okna in zagledali okostnjaka, ki je s hitrimi, jeznimi koraki hodil naokrog kakor človek, ki nekaj išče. Toda kako bi bilo to mogoče, ko pa okostnjak ni imel ne oči ne mesta, kamor bi jih lahko namestil? Nestrpno je opletal s koščenimi rokami in njegova rebra so rožljala kakor ksilofon. Gledalci so otrpnili od strahu, vsi razen krivca, ki je skozi okno povsem stvarno rekel: »Tvojo glavo sem pustil na drogu pri zadnjih vratih.« Okostnjak se je napotil tja, pograbil lobanjo, si jo poveznil na mesto, kjer bi mu morala iz ramen rasti glava, nato pa proti hiši grozeče pomahal s pestmi in izginil v temi. Pravijo, da je nekakšen varuh okolice in skrbi, da nihče ne bi motil miru drugih tam pokopanih Indijancev, kakor so zmotili njegovega. Najraje se zadržuje v Indian Cornerju, kjer stoji skala, iz katere teče kri, kadar sije luna — nedvomno spomin na neko tragedijo, ki se je tam zgodila, še preden so belci poznali ta kraj. V prsti je železo in obiskovalci pravijo, da je rdeča barva posledica tega ter da bi izvir enako izdatno tekel v temnih nočeh kakor v svetlih, če bi bil le kdo tam, da bi to videl; toda domačini, ki so o teh rečeh že nekoliko razmišljali, vedo, da ni tako.