Prevod

Pang Qi iz Taiyuana, upravitelj pokrajine Luling, z vljudnostnim imenom Ziji, je pripovedoval o svojem daljnem predniku, za katerega ni vedel, pred koliko rodovi je živel. Tega so nekoč obtožili zločina in ga vrgli v ječo, čeprav je bil nedolžen. Ker ni več prenesel mučenja, je krivdo lažno priznal. Ko so že nameravali poslati njegovo zadevo višjim oblastem v razsodbo, je ob sebi zagledal bramorja in mu rekel: »Če imaš čudežno moč in me moreš rešiti smrti, mar ne bi bilo dobro, da to storiš?« Nato mu je vrgel nekaj kuhanega riža. Bramor je pojedel ves riž in odšel, čez nekaj časa pa se je vrnil, nekoliko večji kot prej. Jetniku se je to zdelo nenavadno, zato mu je znova dal jesti. Tako je bramor prihajal in odhajal več deset dni, dokler ni zrasel do velikosti pujska. Ko je naposled prišla potrjena smrtna obsodba in naj bi jetnika usmrtili, je bramor ponoči ob vznožju zidu izkopal veliko luknjo. Jetnik je strl okove in mu sledil na prosto. Dolgo se je skrival, nato pa je bila razglašena splošna pomilostitev in tako je ostal pri življenju. Odtlej je rod Pang iz roda v rod ob štirih sezonskih praznikih bramorju prinašal daritve na križiščih glavnih cest. Poznejši rodovi so to navado počasi zanemarili in mu niso več pripravljali posebnih jedi, temveč so mu darovali le ostanke drugih obrednih daritev. Tako delajo še danes.