Prevod

V času dinastije Han so v prestolnici ob sprejemih gostov, porokah in drugih veselih srečanjih vselej izvajali »kuilei«, ko pa so se gostje opili, so nadaljevali z »žalostinkami«. »Kuilei« je bila glasba žalujoče hiše, »žalostinke« pa so v dvoje izmenoma prepevali tisti, ki so držali vrvi pogrebnega voza. Zdelo se je, kakor da Nebo svari: »Državo bosta kmalu doletela poguba in razdejanje; vse velikaše, ki se zdaj veselijo, čaka smrt.« Po smrti cesarja Ling je bila prestolnica opustošena in uničena; po hišah so ležala trupla drugo vrh drugega in ljudje so se kakor črvi žrli med seboj. Mar ni bilo prav to tisto, kar so napovedovali »kuilei« in »žalostinke«?