Prevod

Škržat je pel na visokem drevesu. Lisica, ki ga je hotela požreti, si je izmislila takšno zvijačo. Postavila se je nasproti drevesu, občudovala njegov lepi glas in ga vabila, naj se spusti, češ da bi rada videla, kako velika je žival, ki tako mogočno poje. Škržat pa je zaslutil prevaro in ji rekel: »Motiš se, lisica, če misliš, da bom prišel dol. Lisic se namreč varujem že od takrat, ko sem v lisičjem iztrebku zagledal škržatova krila.«

Pametne ljudi spametujejo nesreče drugih.