Waltey

Waltey

Široka hiša

233 The Broad House

Myths and Legends of Our Own Land · Charles M. Skinner
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Široka hiša

Vir
Myths and Legends of Our Own Land
Avtor
Charles M. Skinner
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
English
Čas branja
3 min branja
Obseg
2 strani
Naslov izvirnika
233 The Broad House

O izvirniku

Myths and Legends of Our Own Land

Obsežna zgodovinska zbirka ameriških legend, ki jih je Skinner zbral in avtorsko rekonstruiral. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Myths and Legends of Our Own Land v jeziku English.

Besedilo

Široka hiša

Spodaj v kanjonu Chaco v Novi Mehiki stoji stavba, očitno iz istega časa kot bivališča ljudstev, ki so živela v skalnih stenah. Še vedno je dobro ohranjena in ji pravijo Široka hiša. Ko je Noqoilpi, bog iger na srečo, prišel na zemljo, je zašel v ta kanjon. Ko je videl, da Moquiji živijo v blaginji, jim je zavidal in sklenil, da si bo priigral njihovo imetje. Zato je na dnu soteske uredil tekmovalno stezo in jih izzval, naj se tam pomerijo z njim v igrah na srečo ter preizkušnjah moči in spretnosti. Sprejeli so njegov izziv in ker je znal srečo obrniti sebi v prid, si je kmalu priigral ne le njihovo imetje, temveč tudi njihove žene in otroke, nazadnje pa še nekatere može.

V svojem pohlepu si je pridobil več, kot si je želel, in ker so mu bili ujetniki v breme, je ljudstvu ponudil, da jim bo del priigranega vrnil, če mu zgradijo to hišo. Storili so, kakor je zahteval, in izpustil je nekaj mož in žena. Drugi bogovi pa so njegovo početje obsojali in sklenili, da bodo bogu vetra dali moč, da ga premaga, saj se je Noqoilpi, zdaj ko je dobil svojo hišo, spet lotil kockanja. Bog vetra, preoblečen v Moquija, ga je izzval in živali so se dogovorile, da mu bodo pomagale.

Ko sta se pomerila v ruvanju dreves, je bog vetra izruval veliko drevo, Noqoilpi pa ni mogel premakniti niti manjšega. Tako je bilo zato, ker so bobri pregrizli korenine večjega drevesa. V tekmovanju z žogo je Noqoilpi svojo poslal skoraj do meje igrišča, bog vetra pa je svojo poslal daleč čeznjo, saj je bila vanjo ohlapno zavita ptica, ki se je osvobodila, še preden se je žoga dotaknila tal, in odletela. Skratka, Noqoilpi je bil premagan v vseh preizkušnjah in preostali ujetniki so ga s posmehom zapustili ter se vrnili k svojemu ljudstvu.

Kockar je preklinjal in besnel, dokler ga ni bog vetra zgrabil, ga kakor puščico nastavil na lok in izstrelil v nebo. Odletel je daleč onkraj vidnega obzorja in kmalu prispel do dolge vrste kamnitih hiš, kjer živi mož, ki nosi luno. Kockar se mu je zasmilil, zato je zanj ustvaril nove živali in ljudi ter ga spustil na zemljo v stari Mehiki, ljudje z lune pa so postali Mehičani. Vrnil se je v kraje, kjer se je nekdaj potikal, in se odpravil proti severu ter ob reki Rio Grande gradil mesta. Ko je že prišel mimo kraja, kjer stoji Santa Fe, ga je njegovo ljudstvo prepričalo, naj se obrne nazaj, in po vrnitvi so ga naredili za svojega boga — Nakai Cigini.

Izvirnik

233 The Broad House

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Down in the canon of Chaco, New Mexico, stands a building evidently coeval with those of the cliff dwellers, that is still in good preservation and is called the Broad House. When Noqoilpi, the gambling god, came on earth he strayed into this canon, and, finding the Moquis a prosperous people, he envied them and resolved to win their property. To do that he laid off a race-track at the bottom of the ravine and challenged them to meet him there in games of chance and strength and skill. They accepted his challenge, and, as he could turn luck to his own side, he soon won not their property alone, but their women and children, and, finally, some of the men themselves.

In his greed he had acquired more than he wanted, and as the captives were a burden to him he offered to make a partial restoration if the people would build this house for him. They did so and he gave up some of the men and women. The other gods looked with disapproval on this performance, however, and they agreed to give the wind god power to defeat him, for, now that he had secured his house, he had gone to gambling again. The wind god, in disguise as a Moqui, issued a challenge, and the animals agreed to help him.

When the contest in tree-pulling took place the wind god pulled up a large tree while Noqoilpi was unable to stir a smaller one. That was because the beavers had cut the roots of the larger. In the ball contest Noqoilpi drove the ball nearly to the bounds, but the wind god sent his far beyond, for wrapped loosely in it was a bird that freed itself before touching the ground and flew away. In brief, Noqoilpi was beaten at every point and the remaining captives left him, with jeers, and returned to their people.

The gambler cursed and raged until the wind god seized him, fitted him to a bow, like an arrow, and shot him into the sky. He flew far out of sight, and presently came to the long row of stone houses where the man lives who carries the moon. He pitied the gambler and made new animals and people for him and let him down to the earth in old Mexico, the moon people becoming Mexicans. He returned to his old haunts and came northward, building towns along the Rio Grande until he had passed the site of Santa Fe, when his people urged him to go back, and after his return they made him their god--Nakai Cigini.