Prevod

Ker ni imel ničesar jesti in ga je mučila lakota, je prosil Bishamona, ki mu je služil: »Pomagaj mi!« Tedaj so mu prišli povedat, da je pred vrati nadvse ljubka ženska, ki želi govoriti z gospodarjem hiše. Le kdo bi to bil, se je vprašal in ji stopil naproti. Ponudila mu je lončeno skodelico, polno jedi, in rekla: »Pojejte to, saj ste si želeli hrane.« Vesel jo je vzel, odšel v hišo in komaj malo pojedel, pa se je že počutil povsem sitega. Dva ali tri dni ni čutil nobene lakote, zato je jed shranil in je vsakokrat, ko je postal lačen, pojedel le malo. Tako so minevali meseci, nazadnje pa je jedi zmanjkalo. Kaj naj zdaj, si je mislil in spet molil k Bishamonu. Znova so mu prišli povedat, da ga nekdo čaka, in kakor prvič je ves vznemirjen pohitel ven. Zagledal je isto žensko. Rekla mu je: »Izročila vam bom ta nalog. Pojdite proti severu, sto čōjev daleč čez doline in slemena, in sredi njih boste našli visok vrh. Stopite nanj in zakličite: ‘Narita!’ Prikazalo se bo bitje. Pokažite mu to pismo in sprejmite, kar vam bo izročilo.« Nato je odšla. Pogledal je nalog in v njem je pisalo: »Izročiti dva toja riža.« Nemudoma se je odpravil na pot in res našel visok vrh. Tam je zaklical: »Narita!« Nekaj mu je odgovorilo s strašnim glasom in prišlo predenj. Zagledal je enooko bitje z rogom na čelu in rdečim ledvenim prepasnikom. Pokleknilo je pred njim. »Tu je nalog,« mu je dejal. »Izroči mi ta riž.« »Kakor ukazujete,« je odgovorilo bitje in pogledalo nalog. »Čeprav tu piše dva toja, mi je bilo naročeno, naj vam izročim enega.« In dalo mu je en to riža. Vzel ga je in se vrnil domov. Toda naj je še toliko zajemal iz vreče, v njej je zmeraj ostajal en to riža. Tudi če bi ga vzel tisoč ali deset tisoč kokujev, bi bilo vselej enako: tisti en to ni nikoli pošel. Za to je izvedel deželni upravitelj. Poklical je Yotsuneja in mu rekel: »Daj mi to vrečo.« Ker je Yotsune živel v njegovi deželi, mu ni mogel odreči. »Izročam vam je za sto kokujev riža,« je rekel in mu dal vrečo. Kadar je upravitelj iz nje vzel en to, se je ta spet pojavil. Mislil si je, da je prišel do neprecenljivega zaklada, in vrečo obdržal. Ko pa je iz nje nazadnje vzel sto kokujev, je riž pošel. Ostala je le prazna vreča. Razočaran jo je vrnil Yotsuneju, in ko je bila spet pri njem, se je v njej znova pojavil en to riža. Tako je Yotsune postal neizmerno bogat mož.