Waltey

Waltey

Čebela in troti

Fábulas literarias — 76 oštevilčenih basni v 75 bralnih enotah

Fábulas literarias · Tomás de Iriarte
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Čebela in troti

Vir
Fábulas literarias
Avtor
Tomás de Iriarte
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Español
Čas branja
2 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
004 La Abeja y los Zánganos

O izvirniku

Fábulas literarias

Petinsedemdeset bralnih enot iz šestinsedemdesetih oštevilčenih avtorskih basni o književnosti in presoji umetnosti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Fábulas literarias v jeziku Español.

Besedilo

Čebela in troti

(Zlahka se postavljamo s tem, da navajamo in hvalimo velike može davnine; prava zasluga je v tem, da jih posnemamo.) Da bi se posvetovali o nadvse resni zadevi, so se troti nekega dne zbrali. Vsak je tuhtal, kako bi prikril svoje nekoristno brezdelje; in da bi se otresel tako grdega slovesa 5 v očeh drugih živali, je celo najbolj len in najbolj neumen hotel, dobro ali slabo, graditi satje. A ker jim je bilo delo mučno in neizkušeni roj 10 ni bil prav nič prepričan, da bo podvig uspešno dokončal, so se skušali iz zadrege rešiti tako, da so odšli v star panj in iz njega vzeli truplo čebele, 15 ki je bila svojčas nadvse spretna in delavna; priredili so ji veličasten pogreb z vsemi častmi ter brenčali nesmrtne hvalnice o tem, kako iznajdljiva je bila 20 pri izdelovanju sladkega medu in belega voska. S tem so se tako prevzetno bahali, da jim je neka čebela zbadljivo rekla: »Je to vse vaše delo? No, bratje, vaše brenčanje ne bo nikoli odtehtalo 25 niti kapljice medu, ki jo pridelam jaz.« Koliko jih je hotelo veljati za modrece zgolj s tem, da so navajali pokojne, ki so bili res modri! In s kakšno pompoznostjo jih navajajo! A zdaj vas vprašam: jih tudi posnemajo? 30

Izvirnik

004 La Abeja y los Zánganos

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

(Fácilmente se luce con citar y elogiar a los hombres grandes de la antigüedad; el mérito está en imitarlos.)

A tratar de un gravísimo negocio Se juntaron los zánganos un día. Cada cual varios medios discurría Para disimular su inútil ocio; Y por librarse de tan fea nota 5 A vista de los otros animales, Aun el más perezoso y más idiota Quería, bien o mal, hacer panales. Mas como el trabajar les era duro, Y el enjambre inexperto 10 No estaba muy seguro De rematar la empresa con acierto, Intentaron salir de aquel apuro Con acudir a una colmena vieja, Y sacar el cadáver de una Abeja 15 Muy hábil en su tiempo y laboriosa; Hacerla, con la pompa más honrosa, Unas grandes exequias funerales, Y susurrar elogios inmortales De lo ingeniosa que era 20 En labrar dulce miel y blanca cera. Con esto se alababan tan ufanos, Que una Abeja les dijo por despique: "¿No trabajáis más que eso? Pues, hermanos, Jamás equivaldrá vuestro zumbido 25 A una gota de miel que yo fabrique." ¡Cuántos pasar por sabios han querido Con citar a los muertos que lo han sido! ¡Y qué pomposamente que los citan! Mas pregunto yo ahora: ¿los imitan? 30