Prevod

Na skalovju Pictured Rocks ob Gornjem jezeru je živela Ojibvejka, vdova, za katero je skrbel sorodnik. Ta je bil lovec, mož prijetne žene in oče dveh bistrih otrok. Vdova je bila zlobna in ljubosumna ter je lovčevi ženi zavidala vsako moževo pozornost — kože, ki ji jih je prinašal za oblačila, losovo ustnico ali kak drug slasten grižljaj, ki ga je prihranil zanjo. Nekega dne se je starka, hlinijoč veliko dobrodušnost, ponudila, da bo mlajšo žensko zazibala na ovijalki, ki je visela z drevesa, nagnjenega nad jezero.

Žena je privolila, sedla na ovijalko in se pustila zibati sem ter tja. Lovila je sapo, a se obenem smejala, ko je zanihala daleč nad vodo. Ko je bil zamah najmočnejši, je starka prerezala steblo. Zaslišal se je pljusk — nato je vse utihnilo. Hudobnica se je vrnila v kočo, se preoblekla v obleko izginule žene, sedla v senco in se pretvarjala, da doji njenega dojenčka. Ko se je lovec vrnil, ga je nekoliko presenetilo, da žena obrača obraz proč od njega, še bolj pa, da starke ni bilo po njen delež hrane, ki jo je prinesel. Po jedi je otroka odpeljal k jezeru, da bi uživali v večerni sapici. Tedaj je starejši planil v jok in zatrdil, da ženska v koči ni njegova mati ter da se boji, da je njegova prava mati mrtva ali izgubljena.

Lovec je zalučal sulico v zemljo in molil, da bi, če je njegova žena mrtva, našel njeno telo, da bi lahko žaloval ob njem in ga pokopal. V hipu je iz oblaka, ki je plul mimo, švignila strela in udarila v jezero, grom, ki ji je sledil, pa je stresel skale, na katerih je stal. Razburkal je tudi vodo in kmalu se je pokazalo nekaj, kar se je dvigalo skoznjo. Mož je stopil v goščavo in opazoval. Čez nekaj trenutkov se je iz jezera dvignil galeb in poletel tja, kjer sta sedela otroka. Okoli telesa je imel usnjen pas, izvezen s kroglicami in bodicami ježevca, ki ga je lovec prepoznal. Tiho se je približal in ujel ptico — ta pa se je nemudoma spremenila v izginulo ženo. Družina se je odpravila domov, in ko so vstopili v kočo, je čarovnica — kajti to je bila — sunkovito dvignila pogled, nato pa obupano zakričala. Globoko se je sklonila in mahala z rokami, kot bi hkrati preklinjala in rotila. Trenutek pozneje je iz vigvama poletela črna, okorna ptica in izginila med drevjem. Čarovnica se ni nikoli več vrnila, da bi jih nadlegovala.