Prevod

Dve milji južno od Mungerja v Ohiu, v osrčju pokrajine, ki so ji nekoč pravili Črno močvirje, je stala hiša Woodbury, prostorna graščina, ki je že dolgo propadala. John Cleves, njen zadnji stanovalec, je bil mož, ki so ga hudodelstva spravila v kaznilnico, vendar ga ljudje nikoli niso povezovali z nenavadnimi prikaznimi in zvoki v spodnjih sobanah, pa tudi ne z dejstvom, da moža po imenu Syms, ki je leta 1842 prišel v to hišo, nihče ni videl oditi iz nje. Deset let po Symsovem izginotju sta major Ward in njegov prijatelj John Stow po naključju morala v njej poiskati zavetje za čez noč — tedaj je bila že zapuščena — in ko sta zakurila v kaminu v salonu, sta si prižgala pipi ter se pogovarjala pozno v noč. Stow bi bil raje govoril o čem prijetnejšem, toda major, ki se ni bal ne človeka ne hudiča, je pogovor nenehno obračal k zloveščemu slovesu hiše.

Med njunim pomenkovanjem so se vrata škripaje odprla in pred njima se je prikazalo človeško okostje. »Kaj hočeš? Govori!« je zavpil Ward. A ne da bi počakal na odgovor, je potegnil pištoli in dvakrat ustrelil v srhljivo prikazen. Zaslišalo se je rožljanje, vendar se okostje ni ne razletelo ne vznemirilo. Počasi se je približalo z dvignjeno roko in s hripavim glasom reklo: »Jaz, ki sem mrtev, vendarle živim na način, ki ga smrtniki ne poznajo. V zemeljskem življenju sem bil James Syms, ki ga je John Cleves tukaj med spanjem oropal in ubil.« S koščenim prstom je pokazalo na raztrgano odprtino v levem sencu. »Cleves mi je odsekal glavo in jo zakopal pod ognjišče. Telo pa je vrgel v svoj vodnjak.« Ob teh besedah je glava izginila in izpod tal se je zaslišal glas: »Izkopljita mojo lobanjo.« Moža sta ubogala in po komaj minuti kopanja pod ognjiščem se je pokazala glava brez mesa z rano na levem sencu. Ward jo je vzel v roke, a v hipu mu je izginila iz njih in se znova pojavila na ramenih okostja.

»Že dolgo sem si želel povedati, kakšna usoda me je doletela,« je nadaljevalo, »a tega nisem mogel storiti, dokler se ni našel kdo, ki je bil dovolj pogumen, da me je ogovoril. Mnogim sem se prikazal, toda ti si prvi, ki mi je ukazal prekiniti dolgi molk. Dostojno pokopljita moje kosti. Pišita mojemu sorodniku Gilmoru Symsu v Columbus v Georgii in mu povejta, kar sem vama razkril. Našel sem mir.« S hvaležno kretnjo je podalo roko Wardu; ko jo je ta prijel, se je stresel kakor v mrzlici, njegovo zapestje pa je ostalo ujeto v koščenem prijemu. Ko ga je izpustilo, je slovesno dvignilo roko. Med vrati je za hip zažarela modrikasta svetloba. Moža sta ostala sama.