Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo. V veliki puščavi je živel puščavnik, sam samcat. Njegovi sosedje so bile gozdne zveri. In Bogu je bil tako ljub, da so se mu vse živali priklanjale, kadar so ga srečale. Nekega dne je šel puščavnik k reki, ki je tekla blizu njegove koče, in zagledal, kako po vodi plava majhna skrinjica, dobro zasmoljena in zatesnjena, iz nje pa je prihajal otroški jok. Malo je postal in premislil, nato pa zmolil, zabredel v vodo in s palico privlekel skrinjico k bregu. Ko jo je odprl, kaj je zagledal v njej? Otročička, starega kakšna dva meseca. Vzel ga je iz skrinjice, in kakor hitro ga je prijel v naročje, je otrok utihnil. Okoli vratu mu je visela mošnjica. Ko jo je puščavnik odprl, je našel v njej pismo. Prebral ga je in izvedel, da je dojenčka zavrgla cesarjeva neporočena hči, ki so jo zanesli valovi tega sveta. Iz strahu pred starši je otroka položila v skrinjico in ga spustila po reki ter ga prepustila božji volji. Puščavnik si je iz vsega srca želel vzrediti dete, ki mu ga je poslal Bog, ko pa je pomislil, da ga nima s čim hraniti, ga je oblil jok, ki mu ni bilo konca. Padel je na kolena in molil k Bogu, in glej čudo: v kotu njegove celice je nenadoma pognala vinska trta, rasla in se vzpenjala, dokler ni dosegla napušča. Puščavnik jo je pogledal in zagledal grozde: eni so bili zreli, drugi so šele dozorevali, tretji so bili še zeleni, nekateri pa komaj v cvetu. Nemudoma je utrgal nekaj jagod in jih dal otroku sesati.
Ko je videl, da otrok jé, se je iz vse duše razveselil in se zahvalil Bogu. Z grozdjem je vzredil dečka, dokler ni začel jesti tudi druge hrane. Ko je otrok nekoliko zrasel, ga je puščavnik začel učiti brati, nabirati koreninice za hrano in hoditi na lov. Nekega dne pa ga je poklical k sebi in mu dejal: »Sinko moj, čutim, da mi moči vse bolj pešajo. Star sem, kakor vidiš, in vedi, da bom čez tri dni odšel na oni svet. Nisem tvoj pravi oče; iz reke sem te potegnil, kamor te je v skrinjici spustila tvoja mati, da se ne bi razvedelo o njenem sramotnem dejanju, saj je bila cesarjeva hči. Ko zaspim večno spanje — spoznal ga boš po tem, da bo vse moje telo mrzlo kakor led —, pazi, kajti prišel bo lev. Ne prestraši se, ljubi moj sinko. Lev mi bo izkopal grob, ti pa boš nagrnil zemljo name. Za dediščino ti nimam zapustiti drugega kakor konjsko uzdo. Ko ostaneš sam, pojdi na podstrešje, vzemi uzdo in jo stresi. Pri priči bo prišel konj in te poučil, kaj ti je storiti.« Kakor je starec rekel, tako se je zgodilo. Tretjega dne se je puščavnik poslovil od svojega posinovljenca, legel in zaspal večno spanje. Takoj zatem je prišel strašen lev, da ga ni bilo takega, in silno rjovel. Ko je zagledal mrtvega starca, mu je s kremplji izkopal grob, deček pa ga je pokopal in ostal ob grobu tri dni in tri noči ter jokal. Nato ga je lakota opomnila, da je sam še živ. S srcem, strtim od bolečine in žalosti, se je dvignil od groba, stopil k trti in z veliko bridkostjo videl, da se je posušila. Tedaj se je spomnil starčevih besed in splezal na podstrešje, kjer je našel uzdo. Stresel jo je, in glej, priletel je krilat konj, se ustavil pred njim in spregovoril: »Kaj ukazuješ, gospodar?« Deček se je prestrašil, toda konj ga je pomiril in mu pokazal, kako naj ga osedla in zauzda.
Deček je konju do zadnje besede povedal vse, kar se je zgodilo ob starčevi smrti, in dodal: »Glej, ostal sem čisto sam. Bog mi je vzel očeta, ki mi ga je bil dal. Ostani ti z menoj. Toda pojdiva drugam in si tam postaviva kočo; tukaj ob tem grobu mi gre, sam ne vem zakaj, ves čas na jok.« »Ne bo tako, gospodar,« mu je odvrnil konj. »Odšla bova živet tja, kjer je veliko ljudi, kakršen si ti.« »Kako?« je vprašal deček. »Mar je veliko takšnih ljudi, kakršna sva jaz in oče? In bova živela z njimi?« »Seveda,« mu je odvrnil konj. »Če je tako,« je spet vprašal deček, »zakaj pa oni ne pridejo k nama?« »Ne pridejo,« mu je pojasnil konj, »ker tukaj nimajo kaj iskati. Midva morava k njim.« »Pa pojdiva!« je veselo odvrnil deček. Ko pa mu je konj povedal, da se mora obleči, ker drugi ljudje ne hodijo goli, je deček nekoliko obstal v zadregi. Konj mu je velel, naj seže z roko v njegovo levo uho. Segel je vanj in izvlekel oblačila. Začel si jih je oblačiti, vendar mu ni šlo v račun, kako se uporabljajo. Konj ga je poučil, nato pa ga je deček zajahal in odjezdila sta. Ko sta prispela v najbližje mesto in se je znašel med množico ljudi, ki je kakor mravlje vrvela sem in tja, se je deček ob tolikšnem hrupu kar prestrašil. Ves boječ je hodil naokrog, se čudil lepoti hiš in vsemu, kar je videl, obenem pa opazil, da ima vsaka stvar svoj red. Konj ga je opogumljal in mu rekel: »Vidiš, gospodar, tukaj ima vse svoj red. Zato se moraš tudi ti naučiti poskrbeti za svoj obstoj.« Nekaj dni je ostal tam in se privajal ljudem ter življenju v trušču, ki duši mesta, potem pa vzel konja s seboj in odšel. Hodil je in hodil, dokler ni prišel v deželo vil. Ko je prispel k vilam, ki so bile tri, jih je prosil, naj ga vzamejo za hlapca; tako mu je svetoval konj. Vile ga sprva niso hotele sprejeti v službo, a so se naposled omehčale ob njegovih prošnjah in ga vzele k sebi. Konj je pogosto prihajal k svojemu gospodarju in nekega dne ga je opozoril, da imajo vile v eni od sob kopel. Vsakih nekaj let, na določen dan, priteče vanjo zlata voda, in kdor se prvi okopa v njej, mu lasje postanejo zlati. Povedal mu je tudi, naj bo pozoren na skrinjo, v kateri vile skrbno hranijo sveženj s tremi oblekami. Deček si je zapomnil vse konjeve besede, in kadar je imel kako težko delo, ga je poklical, konj pa mu je priskočil na pomoč. Vile so mu dovolile hoditi po vseh sobah, pospravljati, brisati prah in pometati, le v sobo s kopeljo ni smel vstopiti. Ko pa jih ni bilo doma, je stopil tudi tja in si dobro ogledal vse, o čemer mu je govoril konj. Opazil je tudi sveženj oblek, skrbno spravljen v skrinji. Nekega dne so se vile odpravile na praznovanje k drugim vilam. Pred odhodom so hlapcu naročile, naj tisti hip, ko zasliši kak šum iz kopalnice, odtrga skodlo s strešnega napušča. Tako jim bo dal znamenje in nemudoma se bodo vrnile, saj so vedele, da bo zlata voda kmalu začela teči. Puščavnikov sin je prežal, in ko je zagledal to čudo, je pri priči poklical konja. Ta mu je velel, naj se okopa, in deček ga je ubogal. Ko je stopil iz kopeli, je vzel sveženj oblek, zajahal svojega krilatega konja in jo ubral, kakor hitro je mogel. Konj je drvel kakor veter in letel kakor misel. Brž ko sta prestopila prag vrat, so hiša, dvorišče in vrt začeli trepetati in tako strašno tuliti, da se je razleglo vse do vil. Te so se nemudoma vrnile domov. Ko so videle, da hlapca ni in da so izginile tudi obleke, so se pognale za njim. Sledile so mu iz kraja v kraj, toda ravno ko bi ga bile že skoraj zgrabile, je prestopil meje njihove dežele in se ustavil. Ko so vile videle, da jim je ušel, so od jeze pokale, ker ga niso mogle ujeti. Tedaj so mu rekle: »O ti prekanjeni nepridiprav, kako si nas ukanil! Pokaži se nam vsaj, da vidimo tvoje lase.« Razpustil si jih je po hrbtu, one pa so strmele vanj, polne koprnenja, da so jim oči kar lezle iz jamic. Nato so rekle: »Tako lepih las še me nismo videle! Ostani zdrav, le toliko bodi dober in nam vrni obleke.« Toda on ni hotel, temveč jih je obdržal namesto plačila, ki bi ga bil moral dobiti od vil. Od tam je šel v neko mesto, si poveznil na glavo živalski mehur in poprosil cesarjevega vrtnarja, naj ga sprejme za hlapca na cesarskem vrtu. Vrtnar ga sprva še poslušati ni hotel, po dolgem prosjačenju pa ga je le sprejel. Naložil mu je, naj obdeluje zemljo, nosi vodo, zaliva rože, odstranjuje gosenice z drevja in pleve gredice. Făt-Frumos si je vzel k srcu vse, česar ga je učil njegov gospodar vrtnar. Cesar je imel tri hčere, a državniške skrbi so ga tako zaposlovale, da je pozabil, da bi jih moral omožiti. Nekega dne se je najstarejša hči dogovorila s sestrama, da bo vsaka izbrala po eno melono in jo prinesla k cesarjevi mizi. Ko je cesar sedel k jedi, so prišle tudi hčere in vsaka mu je na zlatem pladnju postavila predse svojo melono. Cesar se je temu dejanju začudil in sklical cesarski svet, da bi razvozlal, kaj mu hočejo s tem povedati. Ko so se svetovalci zbrali, so prerezali melone in videli, da je bila ena že nekoliko prezrela, druga ravno pravšnja za jed, tretja pa je šele začela zoreti. Tedaj so rekli: »Cesar, da bi živel še mnogo let! To znamenje ponazarja starost hčera vašega veličanstva in vam sporoča, da je prišel čas, da jih oddate v njihov dom.« Cesar je tedaj sklenil, da jih bo omožil. Svojo odločitev je dal razglasiti po vsej deželi in že naslednjega dne so začeli prihajati snubci tega in onega cesarskega sina. Najstarejša hči si je izbrala cesarjeviča, ki se ji je zdel najlepši, in pripravili so veliko cesarsko svatbo. Ko so se veselice končale, je cesar z vsem dvorom pospremil hčer do meja svojega cesarstva. Le najmlajša cesarjeva hči je ostala doma. Făt-Frumos, hlapec na vrtu, je videl, da je z drugimi odšel tudi vrtnar. Poklical je konja, si nadel eno izmed oblek, ki jih je vzel vilam, tisto s cvetočim poljem, in si razpustil zlate lase po hrbtu. Nato je začel dirjati po vrtu na vse strani, ne da bi opazil, da ga skozi okno opazuje cesarjeva hči, saj je njena soba gledala na vrt. S konjem sta razdejala ves vrt. Ko je spoznal, koliko škode je naredilo njegovo veselje, je razjahal, si nadel hlapčevska oblačila in začel popravljati, kar je uničil. Ko se je vrtnar vrnil domov in videl razdejanje, ga je obšla velika skrb. Začel je oštevati hlapca, češ zakaj ni pazil na vrt, in tako je bil razkačen, da bi ga bil skoraj pretepel. Toda cesarjeva hči, ki je vse to gledala z okna, je vrtnarju naročila, naj ji pošlje nekaj rož. Vrtnar se je tako in drugače potrudil, nabral po kotih nekaj cvetic, jih povezal v šopek in jih poslal najmlajši cesarični. Ko je prejela cvetje, mu je dala pest denarja in mu sporočila, naj odpusti ubogemu hlapcu, saj ta ni nič kriv. Vrtnar, vesel tako lepega darila, se je na vso moč potrudil in v treh tednih je bil vrt spet tak, kakor da se v njem ne bi bilo nič zgodilo. Kmalu zatem si je tudi srednja cesarjeva hči izbrala cesarjeviča in ga vzela za moža. Veselice so trajale kakor pri najstarejši sestri, ob njihovem koncu pa je cesar tudi njo pospremil do meja svojega cesarstva. Najmlajša hči ni šla z njimi, temveč je ostala doma in se tokrat delala bolno. Ko je vrtni hlapec videl, da je spet sam, se je tudi sam hotel poveseliti kakor vsa dvorna služinčad. Ker pa se ni znal veseliti drugače kakor s svojim konjičem, ga je poklical, si oblekel drugo obleko, tisto z zvezdnatim nebom, si razpustil lase po hrbtu in poteptal ves vrt. Ko je opazil, da je spet vse razdejal, se je preoblekel v svoje revne cape in začel tarnaje popravljati, kar je uničil. Tudi tokrat ga je vrtnar hotel pošteno naklestiti, a ga je ustavila najmlajša cesarjeva hči. Naročila je cvetje ter mu poslala dve pesti denarja in sporočilo, naj se hlapca ne dotakne, ker ni ničesar kriv. Vrtnar se je spet lotil dela in v štirih tednih spravil vrt v red. Cesar je priredil velik lov, in ker se je na njem rešil iz hude nevarnosti, je dal v tistem gozdu postaviti paviljon. Da bi proslavil svojo rešitev, je povabil vse bojarje in služabnike na velikansko gostijo, ki jo je pripravil tam. Vsi dvorjani so se odzvali cesarjevemu vabilu, le njegova hči je ostala doma. Ko je Făt-Frumos videl, da je sam, je poklical konja, saj se je hotel tudi on poveseliti. Nadel si je obleko s soncem na prsih, mesecem na hrbtu in dvema zvezdama danicama na ramenih, razpustil zlate lase po hrbtu, zajahal konja in ga pognal po vrtu. Tokrat je vrt tako razdejal, da ga skoraj ni bilo več mogoče popraviti. Ko je videl, kaj je storil, je začel tožiti. Hitro se je preoblekel v hlapčevsko obleko in ni vedel, kje naj se loti popravljanja. Ko se je vrtnar vrnil in zagledal to strašno opustošenje, njegova jeza ni poznala meja. Toda ravno ko je hotel hlapca premlatiti, ker ni pazil na vrt, mu je cesarjeva hči z okna naročila cvetje. Vrtnar se je obračal sem in tja in ni vedel, kaj naj stori. Naposled je stikal po vrtu in našel še dve cvetici, ki sta komaj ušli kopitom krilatega konja, ter ji ju poslal. Cesarjeva hči mu je kakor prej naročila, naj ubogemu hlapcu odpusti, in mu zanj dala tri pesti zlatnikov. Vrtnar se je znova lotil dela in v šestih tednih komaj napravil nekaj, kar je bilo vsaj podobno vrtu. Hlapcu pa je zagrozil s takšnim tepežem, da bo na pragu smrti, in z izgonom povrhu, če bi se še kdaj zgodilo kaj takega. Cesarja so začele preganjati skrbi, ko je videl svojo hčer zmeraj žalostno. Zdaj ni hotela več niti iz hiše. Sklenil je torej, da jo bo omožil, in ji začel pripovedovati o tem in onem cesarjeviču. Ona pa ni hotela slišati o nobenem. Ko je cesar to videl, je znova sklical svetovalce in bojarje ter jih vprašal, kaj naj stori. Eden izmed bojarjev mu je svetoval, naj postavi uto z vrati spodaj, skozi katera naj gredo vsi cesarski in bojarski sinovi. Tistega, ki si ga bo hči izbrala, naj zadene z zlatim jabolkom, ki ga bo držala v roki, cesar pa naj jo da njemu za ženo. Tako so tudi storili. Po deželi so razglasili cesarjevo voljo, naj se zberejo veliki in mali ter stopijo skozi vrata. Vsi so šli skoznje, a hči ni zadela nikogar. Mnogi so mislili, da se sploh noče omožiti. Neki star bojar, ki je dal v življenju že marsikaj skozi in veliko slišal, videl in doživel, pa je rekel, naj gredo skoznje tudi ljudje z dvora. Šli so vrtnar, glavni kuhar, oskrbnik, služabniki, kočijaži in vsi hlevski hlapci, a zaman: hči ni zadela nikogar. Povprašali so, ali ni morda še kdo ostal, in izvedeli, da je ostal še neki zanikrni hlapec z vrta, plešast in tako beden, da mu ni para na svetu. »Naj gre še ta,« je velel cesar. Poklicali so torej tudi plešastega hlapca in mu rekli, naj stopi skozi vrata, toda on si ni upal. Nekoliko z godrnjanjem in nekoliko s silo so ga pripravili do tega, da je moral iti, in brž ko je stopil skoznje, ga je hči zadela z jabolkom. Hlapec je začel vpiti in bežati, se držal za glavo in kričal, da mu jo je razbila. Ko je cesar videl, kaj se je zgodilo, je rekel: »To ni mogoče! Pomota je. Moja hči si gotovo ni izbrala ravno tega plešca!« Nikakor ni mogel privoliti, da bi hčer dal hlapcu, čeprav ga je zadela z jabolkom. Zato je velel, naj gredo vsi še enkrat skoznje. In tudi drugič je njegova hči z jabolkom zadela v glavo plešca, ki je spet zbežal, se držal za glavo in vpil. Cesar je bil ves potrt, pa je še enkrat preklical svojo besedo in velel vsem še tretjič skozi vrata. Ko pa je videl, da je hči tudi v tretje zadela istega plešca, se je uklonil cesarskemu svetu in mu jo dal za ženo. Svatbo so obhajali skoraj skrivaj, nato pa je cesar oba zavrgel in o njiju ni hotel ničesar več vedeti ali slišati. Le nerad in iz usmiljenja jima je dovolil prebivati na palačnem dvorišču. Za bivališče sta dobila zemljanko v kotu dvorišča, hlapec pa je postal dvorni vodonosec. Vsi cesarjevi služabniki so se mu posmehovali in na njegovo zemljanko metali vso nesnago. Toda znotraj jima je krilati konj prinesel vse lepote tega sveta: niti v cesarjevi palači ni bilo tega, kar je bilo v njegovi zemljanki. Cesarjeviči, ki so prišli snubit najmlajšo hčer, so se čutili osramočene, ker si je izbrala plešca, in so se dogovorili, da proti cesarju zberejo veliko vojsko. Cesarja je močno zabolelo, ko je izvedel za odločitev svojih nesojenih zetov, toda kaj mu je preostalo? Pripravil se je na vojno, saj druge izbire ni imel. Oba njegova zeta sta zbrala vojsko in prišla tastu na pomoč. Tudi Făt-Frumos je poslal svojo ženo k cesarju, naj ga prosi, da bi smel v boj. »Poberi se mi izpred oči, nespametnica!« je rekel cesar. »Zaradi tebe je moj mir skaljen! Nočem vaju več videti, ničvredneža!« Po mnogih prošnjah pa se je vendar omehčal in naročil, naj ga pustijo zraven, da bo vsaj nosil vodo vojakom. Pripravili so se in odrinili. Făt-Frumos je v svoji uborni obleki zajahal šepavo kljuse in šel naprej. Vojska ga je dohitela v močvirju, kjer se mu je kobila pogreznila v blato. Mučil se je z njo in jo skušal spraviti pokonci, vlekel jo je zdaj za rep, zdaj za glavo, zdaj za noge. Vojska, cesar in njegova imenitna zeta so se mu smejali in šli mimo. Ko pa so izginili izpred oči, je Făt-Frumos spravil kobilo iz blata, poklical svojega konja, si nadel obleko s cvetočim poljem in oddirjal na bojišče. Ko je prispel tja, se je povzpel na bližnjo goro, da bi videl, katera stran je močnejša. Vojski sta prispeli in se spopadli. Ko je Făt-Frumos videl, da je sovražna vojska številnejša in močnejša, je planil z vrha gore nadnjo. Kakor vihar je divjal po njeni sredi in s sabljo v roki sekal na desno in levo vsakogar, ki mu je prišel naproti. Njegova naglica, sijaj obleke in polet njegovega konja so jih tako prestrašili, da se je vsa vojska pognala v beg. Vsakdo jo je ubral, kamor so ga nesle oči, in razkropili so se kakor jerebičji mladiči. Ko je cesar videl ta čudež, se je zahvalil Bogu, da mu je poslal svojega angela in ga rešil iz sovražnikovih rok, nato pa se vesel vrnil domov. Na poti je spet srečal Făt-Frumosa v hlapčevski podobi, kako se muči, da bi spravil kobilo iz blata. Ker je bil dobre volje, je nekaterim velel: »Pojdite in spravite še tistega nesrečneža iz blata.« Niso se še dobro oddahnili, ko je cesar izvedel, da so se sovražniki zbrali proti njemu s še večjo vojsko. Spet se je torej pripravil na vojno in jim šel naproti. Făt-Frumos ga je znova prosil, naj dovoli tudi njemu zraven, in spet so ga zasmehovali. Ko pa je dobil dovoljenje, je odrinil s svojo kobilo. Tudi tokrat so se mu posmehovali in norčevali iz njega, ko so ga videli, kako je spet obtičal in ne more spraviti kobile iz blata, zato so ga pustili za seboj. Toda tudi zdaj je pred njimi prispel na bojišče, spremenjen v Făt-Frumosa, na krilatem konju in v svoji obleki z zvezdnatim nebom. Vojski sta udarili na bobne, zatrobili v trobente in trčili druga ob drugo. Ko je Făt-Frumos videl, da so sovražniki močnejši, je planil z gore in jih pognal v beg. Cesar se je znova vesel vrnil in se zahvaljeval Bogu za pomoč, ki mu jo je poslal. Spet je velel vojakom, naj spravijo njegovega ubogega vodonosca iz blata. Ta pa je imel mirno vest in se v globini duše na skrivaj veselil svojih zmag. Cesar je vztrepetal do dna srca, ko je izvedel, da so se sovražniki tretjič dvignili s še večjo vojsko in da so že na mejah njegovega cesarstva, številni kakor listje in trava. Oblil ga je tak jok, da Bog pomagaj. Jokal je in jokal, dokler ni začutil, da mu peša vid. Nato je tudi sam zbral vso svojo vojsko in v zaupanju v Boga odrinil v boj. Tudi Făt-Frumos se je odpravil na svoji kljusi. Ko je vsa vojska šla mimo njega in se zabavala ob pogledu nanj, kako se muči, da bi spravil kobilo iz blata, si je nadel obleko s soncem na prsih, mesecem na hrbtu in dvema zvezdama danicama na ramenih. Razpustil si je zlate lase po hrbtu, zajahal konja in bil v hipu spet na gori, kjer je čakal, kaj se bo zgodilo. Vojski sta se srečali, se spopadli z več strani in vojaki so se med seboj neusmiljeno sekali, tako silna je bila njihova srditost. Proti večeru, ko je Făt-Frumos videl, da bo sovražna vojska zdaj zdaj pognala cesarjevo v beg, je kakor strela planil z gore in treščil med sovražnike. Tako so se prestrašili, da niso več vedeli, kaj naj storijo. Sijaj Făt-Frumosove obleke jih je zaslepil in zmedel, da niso več vedeli, kje so. Făt-Frumos je na vse strani vihtel sabljo in kosil med njimi. Groza se je naselila v srca nasprotnikov in pogum jih je zapuščal.
Tako so se zmedli, da so pozabili na boj in gledali le še, kako bi si rešili kožo. Razbežali so se, kamor je kdo videl, in v divjem begu so se prerivali ter si lomili vratove. Făt-Frumos pa jih je podil in kosil kakor škodljiv plevel. Cesar je opazil, da mu krvavi roka, v katero se je bil sam urezal, in mu dal svoj robec, da si jo je obvezal. Nato se je, rešen nevarnosti, vrnil domov. Ko so prišli nazaj, so Făt-Frumosa spet našli v blatu s kobilo vred in cesar je znova ukazal, naj ga izvlečejo. Ko pa je prispel domov, so mu zbolele oči in je oslepel. Pripeljali so vse zdravilce in vse modrijane, ki so znali brati iz zvezd, a nihče mu ni mogel pomagati. Nekega dne se je cesar prebudil in povedal, da je v sanjah videl starca, ki mu je dejal, da bo spregledal, če si bo oči umival z mlekom divje rdeče koze in ga tudi pil. Ko sta starejša zeta to slišala, sta se sama odpravila na pot, ne da bi vzela s seboj najmlajšega; še tega mu nista dovolila, da bi šel z njima. Făt-Frumos pa je poklical svojega konja in z njim odšel čez močvirja, našel divje rdeče koze in jih pomolzel. Ko se je vračal, se je preoblekel v pastirska oblačila in stopil pred svoja svaka z dežo, polno mleka. Vprašala sta ga, kakšno mleko ima, on pa se je delal, da ju ne pozna, in odgovoril, da nese mleko rdeče koze cesarju, ki je sanjal, da bo spregledal, če si z njim natre oči. Tedaj sta skušala mleko kupiti, toda pastir jima je odvrnil, da ga ne daje za denar; če hočeta dobiti mleko rdeče koze, morata priznati, da sta njegova sužnja, in dovoliti, da jima na hrbet vtisne svoje znamenje, četudi bosta potem odšla in se ne bosta nikoli več vrnila k njemu. Zeta sta si mislila, da jima to ne more škoditi, saj sta vendar vladarja in cesarjeva zeta. Pustila sta mu torej, da jima je na hrbet vtisnil svoje znamenje, nato pa vzela mleko in ga odnesla. Med potjo sta govorila: »Če bo ta kmetavzar skušal kaj reči, ga bova razglasila za norega, pa bodo že prej verjeli nama kakor njemu.« Vrnila sta se k cesarju in mu dala mleko; natrl si je oči z njim in ga pil, vendar mu ni prav nič pomagalo. Potem je prišla k cesarju še njegova najmlajša hči in mu rekla: »Oče, vzemi še to mleko, ki ga je prinesel moj mož, in se namaži z njim, lepo te prosim.« »Kaj dobrega pa je že storil tvoj prismojeni mož,« je odgovoril cesar, »da bi mu tudi zdaj uspelo kaj prida? Moja zeta, ki sta mi toliko pomagala v vojnah, nista mogla storiti ničesar, pa naj bi mi pomagal prav ta bedak? In ali vama nisem rekel, da mi ne smeta več pred oči? Kako si si drznila prekršiti moj ukaz?« »Sprejmem vsako kazen, ki mi jo boš hotel naložiti, oče; samo namaži se, lepo te prosim, tudi s tem mlekom, ki ti ga prinaša tvoj ponižni služabnik.« Ko je cesar videl, kako goreče ga hči prosi, se je omehčal in vzel mleko, ki mu ga je prinesla. Prvi dan si je z njim namazal oči, drugi dan prav tako in na svoje veliko začudenje se mu je zazdelo, da začenja videti kakor skozi sito. Ko pa si jih je namazal še tretji dan, je videl tako jasno kakor vsi ljudje z zdravimi očmi. Ko je ozdravel, je priredil veliko gostijo za vse velikaše in svetovalce cesarstva ter na njihovo prošnjo dovolil tudi Făt-Frumosu, da je sedel na konec mize. Ko so se gostje veselili in gostili, je Făt-Frumos vstal, prosil odpuščanja in vprašal: »Presvetli cesar, ali smejo sužnji sedeti za mizo s svojimi gospodarji?« »Ne, nikakor,« je odgovoril cesar. »Če je tako in ker te ves svet pozna kot pravičnega moža, razsodi pravično tudi zame in odslovi od mize gosta, ki sedita na tvoji desnici in levici, kajti moja sužnja sta. Da mi boš verjel, ju daj pregledati in videl boš, da imata na hrbtu vtisnjeno moje znamenje.« Ko sta cesarjeva zeta to slišala, sta se prestrašila in priznala, da je res tako. Nemudoma sta morala vstati od mize in ostati na nogah. Vsem drugim in cesarju pa so se odprle oči. Proti koncu gostije je Făt-Frumos izvlekel robec, ki mu ga je cesar dal v bitki. »Kako je moj robec prišel v tvoje roke?« je vprašal cesar. »Dal sem ga vendar Gospodovemu angelu, ki nam je pomagal v vojni.« »Ne, presvetli cesar, meni si ga dal.« »Če je tako, si nam torej ti pomagal?« »Jaz, presvetli cesar.« »Nemogoče,« je naglo pristavil cesar. »Če hočeš, da ti verjamem, se pokaži tak, kakršen je bil tedaj tisti, ki sem mu dal robec.« Făt-Frumos je vstal od mize, odšel in se oblekel v oblačila s soncem na prsih, luno na hrbtu in dvema zvezdama na ramenih, si razpustil lase po hrbtu ter stopil pred cesarja in vse zbrane. Ko so ga gostje zagledali, so brž vstali in ostrmeli: Făt-Frumos je bil tako lep in sijoč, da si v sonce še lahko pogledal, vanj pa ne. Cesar je pohvalil svojo hčer, ker si je tako dobro izbrala, nato pa sestopil s cesarskega prestola in nanj posadil svojega zeta Făt-Frumosa. Njegovo prvo dejanje je bilo, da je svoja svaka osvobodil suženjstva, in po vsem cesarstvu je zavladalo veliko veselje. Tudi jaz sem bil tam, pri cesarski mizi: z ražnjem sem nosil drva k ognjišču, v kotlu pa šale na mizo; za plačilo sem dobil zajemalko juhe in lopar po glavi, kakor se spodobi tistemu, ki predolgo govori. Nato sem se zavihtel v sedlo in vam povedal to zgodbo; pa sem zajahal še kratko žlico, da z njo po nosu dobi, kdor ne posluša.
Izvirnik
fostii o data ca nicI o data; etc. A fostu o data intr'o pustie mare unt pustnicti2 qi petrecea singuril singurelit. Vecinil sel erail ferele pedurilorti. Si ap era de bunt% la Dumnedeii, In catii tote dobitocele i se Inchinati, dad se intalneati cu densulti. Intr'una din Bile se duse pustniculti pe marginea &lei, care scurgea p'aprope de coliba. lui, §i eta veclu ca vine pe apa uml sicria01 sroolitil si /ncleitti bine si aucli unit oracaittl de copilti esindu dinteinsulti. Statu putinti de cugeta, §i dupa ce facu rugaciune, intra in apa si trase cu o prajina sicrienulti la margine. Gaud desehise, ce sa vada in elu ? Unit ccopila01 ca de vr'o {loue luni; flit scose din sicriti si cum 11 lua in brate tacu. Acestii copilu avea unix baerri atarnatil de ,gatil. Si data flu ve4u ca inteinsulti era o scrisore ; o citi §i gra ea copiiulti de lap este lepadatti de o fath mare de imperatii, care alunecase si ea in valurile lumel, si care de frica parintilorti, lepada copilulu, iiu puse in sicria01 §i-I dace drumulti pe Oda, lasandu-lti in scirea lui Dumnedefi. Pustniculti voia din tots inima sä cresca prunculti ce-i trimisese Dumnedeti dara dad se gandi ca n'are cu ce branesca, 11u podidi unit plansii de nu se mai putea sfar0. Caclu in genuche si se rugs lui Dumnecleil, si olminune d'o data Tasari, mare, dinteunti coltu alu cbilieI sele o vita, 0 numal, de CAM crescu §i se Malta Fana la stre0na Pusniculii cauta Ia densa si vadu struguri, unit copti, altii parguip, alti agurida si altii toomal in flare, 1ndata lua si dete lua, sa-la l easel. wt.
si veclencla mananca, se bucura din tail suftetula lui si multurni lui Dunmedea. Cu struguri crescu copilulu ce Incepu sa manance si cate altil ce-va Eara dad. se mai mari copilula, pustnicula se apuca sa citesca, sä adune radacini ca sa se hranesca si sa amble la venatil. Dar intr'o di chern& pustnicula pe copal. si-I dise : Fetulu mea, simtu ca stabesca din ce in ce ; sunlit be_ trams, precum me vedi, afla darts ca de adi in trei dile me dual pe lumea ceea-l-alts. Eii nu suntii tatala tea celit adeveratii, ci te-am prinsu pe garla, uncle erai data si pusii inteunil siriash de mums -ta, ca sä uu se dovedesca, fapta sa cea de 'urine, fiindil ca era fata de imperata. Daca void adarmi somnula celii de veci, care o sa-la cunosci cand vei vedea ca tota trupulii mea are sa fie rece ca ghiata, lepana, sa bagi de serna ca o sa vina unit lea. Sa nu te sperii dragulu tatei ; leulu imi va face gropa si to vei trage pAmintiz' peste mine ; de mostenire n'amh ce sa -ti lad" de catii urn"' freil de cala. Dupa ce vei remanea singuru, sä te sui in podh, sa el &Wiz, sa -la scuturY, si indata va veni una te va invela ce sä fact Dupa cum disese betranula asa se si intampla. A. treia di pustnicula, luandu-si remasa burni le la adz"' sea celu de sufleta, se culca si adormi somnula celu Apoi iudata veni unu lea groznica, nevoie mare ! si veni racnindu; cum vedu po betrang mortu, ii saps grcipa cu ghiarele, era fluba flu ingropa, si remase acolo trei dile si trei nopti plangenda la mormintii. Apoi fomea Ii dete in seine ca elu viada Inca ; se scula de pre morminta cu inima sdrobita de durere si de intristare, se duse la vita, si cu mare mahnire vedu ca se uscase; atunci Si aduse aminte de vorbele batranului si se sui in poda, unde gAsi freulii ; flu scutura, si eta a veni un soimulena aripata si standa Jnainte-I dise : Ce poruncesci, stapane ? copiluluY, 0.-i plea si-Iu invela amortita si .cala 0 lungti.
Copitulit spuse calului din cuvintii in cuvintii tots ;iretenia cu mortea betranului, ;i adaoga: Eatd-me aicea singurd. Dumnected mi-a luatit pe tattilit ce-mi dedese; remai to cu mine ; darn sa mergenni intr'alta, parte, uncle sa ne facein coliba; aici, leinga acestii mormintd, nu sciu de ce, dard imi tutu vine sa plangu. Nu ap, stapane, ii respunse cattail; not o sa ne ducemii, sa locuimu unde suntii multi oineni ca durnneta. Gum ? intreba baiatutit, suntii multi omen ca mine ;i ca tata? Si o sa trdimii cu den;ii? Negre;itii, 11 respunse Atunci, data e af.a, mai intrebd copituld, de ce nu vino el le la not ? Ei nu vind, il mai dise calulu, find ca n'au ce cauta p'aci trebue sa mergemii not la den;ii. Sa mergemd, respunse copitulit cu bucurie. Ear data if spuse ca trebue sa lie imbracatil, fiindu ca eellalti Omen! nu Ambla a;a goli, baiatulit remade cam pe ; ;1 calulii ii dise sd. bage maim in urechia lui cea stitngd ;i dupa ce baga manta, scose nisce haine pe care le imbraca, ciudindu-se ca nu scia cum sa le intrebuinteze; calulu Hu in- WO, si apoi copiluld incallecd pe dansulu si porni. Dupd ce ajunse in ora;uld celil mai de aprOpe, ;i se vet.lu intru multimea aia de orneni, furnicandf in susil si in josu se cam spaimenta copituld de atata sgomotd, ;i Ambla tad cu fried, mirandu-se de frumusetea caselorii ;i de tail ce vedea; baga lug de serni ca fie care lucru are randuela sa. Dard calula imbarbatanduld, if dise : Vedi, stapane, aici tote suntil cu ;artuld lord; de aceea trebue sa scii sa -ti facl si to un capetaid. Si dupd ce ;eclu acolo cite -va dile, mai dedAndu-se cii Iumea ci mai obicinuindu-3e a trdi in huetuld ce indbuFsce ora;ele, plea luandu-g calulf cii sine ;i se duse, ;i se duse, pand ce ajunse pe teremuld unord dine. Ajung,endu la cline, cari °rad in numerd de trel, data sa se bade argatil la densele ; asa flu sfatui calulii sa faca. gin- 't3i
pinele de o cam data nu prea voiail sa-lu iea in sluiba dart se induplecarrt Ia rugaciunile lui si-la primira. Ca lulu adesea venea pe la domnula sea, si intr'o di ii disc sa bage bine de semi cum ca in una din case dinele aveau o bae; ca acea bae, la PAII-va anI, bite° di hotarita, curge aura, si tine se scalds Anteiu, aceluia i se face perula de auru. mai spuse sit yacht ca intr'unula din tronurile caseI, dinele aveati o Iegatura cu trel rinduri de haine, pe care le pastrati cu ingrijire. Baiatail bAgA la caps tote disele calulta, si de Cate on avea Cate ce-va greti de facutti chema 'alulu si-I da ajutorti. Pine le II dase voe sa umble prin tote casele ; st deretece. st scuture, st mature, darti numaI in camera cu bae sa nu intre. Inst elti chid lipseaa ele d'acasa intra si lua aminte la tote cate ii clicea calulu. Ochi si legatura cu hainele pose cu in,grijire inteunia" trona. Intr'o di cjinele plecara la o sarbatore, la alte cline si avurA grije sa poruncesca argatulta, ca in minutula ce va audi ce-va sgomota In cAmdrula cu Baia sa rupa o sindrila din stresina easel, ca sa le d a de scire si sa se intorca de degraba flinch ca ele sciaa ca e aprope sa incept a curge acestA apt de aura. Fiulti pustniculul pandea ; i cand vedu rninunea asta chIerna numai de cats pe cala. Calulu II dice sit se scalde ; asa facu. Eindti din bae, ela lua legatura cu hainele, si o porni la sAnatosa, calare pe calula lul celu cu aripi, cu care shwa ca vIntula si se ducea ca gandula. Cum talcs peste pragulu porlucepu casele, curtea si ts;rAdina a se cutremura si a urla asa pe grOznica, in Ma se audi pint la dine si dinele indata se ntOrserA a cast. Pact vedura ca argatula lipsesce, Ei hainele nu suntt la locula lora, se luart dupA densulft; urroarira din locu in act Ong ce, cand era sa puie 'Dana pe densula elu trecu hotarele lore, si apoi stAtu. IT si elf tel, di-1
Cum it vedura dinele scapatii, se catrguira de necazd, eä nu. puturd se. -lii prinda. Atunci ele ii disera : Ah I feciord de lele ce mi-ai fostd, cum de ne amagisi aratd-ne macarii, se. -ti vedernd peruld. i resfirandu-si peruld pe spinare, ele se uitaii cu jindd la densuld, ai li se scurgeati ochii. Apoi diserA : Asa peril frnmosii nisi not n'amd mai vedutti I Fii Andtosil ; dara Meal fd bunatate de ne cid hainele. Mu Insa nu voi, ci le opri si le WA in loculd simbriei ce avea se. is de la dine De aci se duse inteund orasd, ici puse o besica de cirvisii in capu, si merse de se rugs de gradinaruld imperatului ca primeasca argatd la graditia Irnperatesca. Gradinaruld nu. prea voia se. -111 asculte ; dara dupa multd rugaciune nu priimi ; flu puss se. lucreze la pamintd, se. care NA, BA ude florile, ild instep sd curete pomii de omidi si brazdele de burueni. Fet-frurnosii lua in capti inveta gradinarula stApanuld sed. Imperatuld avea trei fete ; si asa multa grije ii dase trebile imperaliei, In cabu uitase de fete a trebue se. le marite. Intr'una din Tile, fata cea mai mare se vorbi cu surorile el, ca sä ducA fle-care cite und pepene alesil de densa la masa imperatului Dupa ce imperatuld se puse la mass, venira si fetele si aduse fie-care cate until pepene pe tipsii de aura si ii pusera dinaintea imperatului. Imperatuld mirA de acestd fapta, si diem& sfatuld impe-rape se. -1 ghicesca ce pildA sA fie asta. Adunandu-se sfatul, tAiara pepenfi, si dupa ce vedura ce unulii se cam trecuse, alu duoilea era tocmai bund de mancare si ald treilea dase in coptd, dise : Imperate, se. trdesti multi ani ; pilda asta insemneza virsta fetelord Mariel tale, si ca a sositil timpuld ca se. le dal lat casa lord. Atunci imperatuld hotari sd le marite. Dete, deci, sfara in tote ce-111 se
tera de acesta hotarire ; si chiar de a doua di incepura a veni petitori de la cutare si de la cutare feciorn de Imperatil. Eara dupa ce fata cea mai mare ici alese mire pre unit' fin de imp6ratti, care-i paru mai fruinosn. se facu mare nunta Imperatesca. Si dupa ce se sfirsi veseliile, plecara imperatulil cu tóta curtea ca sa petreca pre fiica-sa pang la hotarele Imperatiel sale. Numai flica imperatului cea mai mica remase a casa. Fk-frumosii, argatuld de la grading, veclendu ea si gradinaruld se dusese cu alaiulu, chlema calulu, indica, se fmbrad cu unit randu de haine din cele luate de la cline, pe care era campulit co florile ; si dupA ce-si lass p6ruin seil de aura pe spate, incepu a alerga prin grading in tote partile, fara sa fi bagatil de semA cg flica impAratului ilu vedea de pe ferestra caci odaia ei da in grading.. Caluln cu fet-frumosil strica tots gradina, si cand veclu ca veselia lui Meuse pagubh, descalicg se imbraca cu hainele sale de argatil si incepu a drege ceea ce stricase. Cand veni acsad gradinaruln si veclu stricaciunea ce se Meuse, se lug de ganduri ; incepu a certa pe argatu de ce n'a ingrijittl de grading, si era atatti de sup6ratn, catn p'aci era sa -lu si bata. Dara fiica imperatului, care privea de la ferestra tote acestea, ceru gradinarului sa-i trimita nitele flori. Gradinarulti facu ce facu si aduna de prin colturi cate-va floricele, le legs si le trimise imperatesei celel mici. Ea, data priirni florae, II dete unil pumnii de bani si-itrimise respunsn sa erte pe bietuln argatii, ca nu este elu de villa. Atunci gradinarulii, veselii de unil darn asa de frumosti, isi puse tote silintele, si In trei septemani facu gradina la lock ca si cum nu s'arii fi intamplatil mmicu Intr'Insa. Nu multit duph acesta, fata imperatului cea mijlocie isi alese si ea min feciorn de imperatti, lug de barbatii. Veseliile tinura ca si la sora-sa cea mare; earn la sfarsitulti veseliilorn o petrecu si pe dOnsa imp6ratuln pang' la hotarele Imperatiei sale. Fata cea mica a imperatului nu se duse, si remase acasa, prefacendu-se de asta data ca este bolnava. si-lt
Argatulii gradinei, cum se vedu era singurit, vru sä se yeselesca si elu ca tots slujitorii curtel ; insa, fiind ca elit nu se putea vegeli de thtu cu bidibiulu seu, iii chiema calulti, se imbraca cu alte hams : cerulu cu stelele, lass perulu pe spate, si calca tots gradina. Cand bags de sema ca era farainase totuIu, se imbraca cu hainele sale cele preste, si bocindu-se, incepu sa drega ceea ce stricase. si de l'altti randil, gradinarulil voindti sa-lti carpesca, fu oprita de fata cea mai mica a imperatului, care ceruse flori, trimilendu-i si doi punmi de bani, vorba sa nu se atinge de argatil, nefiinda elu vinovatil. Gradinarulu se puse eara pe munca si dadu gradina Bata in patru septemani. Imperatulti facuse o venatore m re, fii fiindu ca scapase de o mare primejdie, ridica uuti chioscil in pddurea aceea, si chemase, ca sa se serbeze mantuirea sa, pre top boerif si slujitorii la o masa Infricosata ce pregatise acolo. Toll curtenii se dusera la chemarea imperautlui, numai flea sa ramase. Fet-frumosil, vedendu-se singuru, chema calulu, si voindil sa se veselesca si densulit, imbraca hainele: cu sorele in peptil, luna in spate si doui luceferi in umeri, fsi lass perultl de auril pe spate, 'Medina calulii si-1u incurs prin gradind. Atat se stricase acum gradina, in cat nu mai era chipu de a o drege. Ear data vedu athsta 'elu, incepu a se tangui. se imbraca iute cu hainele lui cele de argatu, si nu scia de unde sa Incepa meremetulti. Mania gradinarului trecn,,ori ce hotare, cand veni si vedu acea mare prapadenie. Dara dud voi sa -i dea pe foi pentru ca nu ingrijise de gradiud, fi;ca imperatuluI ii ceru florf, de la ferestra. Gradinarulti da din collti in coltu si nu scia ce sa faca ; in cele mai de pe urma, cata si mai gag vre-o doue floricele, care abea scapase de copitele calului cu aripi, i se trimise, si curter Ca si
fata de imperata ii porunci sa erte pe bietula argatu, pentru care ii si dadu trei pumni de galbeni. Se apuca de croi din nal, si in sese septemani abia putu face ce-va care sa mai semene a gradina, ear argatului 11 fagadui o santfi de batae, sore cu mortea, de s'o mai intampla una Ca asta, si sa fie si gonita. tmperatula se luase de ganduri veciendii pe fiica-sa tota trista. Ea acum nu mai voia sa esa afara nici din casa. Hotard dara sa o marite; si incepu spune de cutare si de cutare flu de imperatil. Ea nn voia sa auda de nici unula. Ear data veclu asa imperatula, aduna era sfatula si boeril si ii intreba ce sa NCO Unula din hoer! ii Oise sa facd un sora cu pOrta pe de desubtii, pe unde sa treed. toti !hi de imperatil si de hoer!, pe care-la va alege fata, sa-la lovesca cu unit' mere de our ce-16 va tine in mans, si dupa acela s'o dea imperatula. Asa se si facu. Se dete sfara in tea Ca este hotararea imratului sa se adune mica si mare si sa treca pe sub parta. Toti trecura dara nu lovi nici pe unula, Multi credea ca fata n'are vole sa se marite. /as& unit boertii betrana, trecuta si prin ciuru si prin darmonii, d'aia care audise, vkjuse si 'Apse multe, Oise sa treea si omenii curtii ;trecu si gradinarulii, si-bucatarula cela mare si vatafula, si slugile, si vizitiii si tot! randasii, dar geba ; fata nu lovi nici pe Se facu intrebare data n'a mai remasii tine -va netrecuta, si se afla ca a mai remasa un prapadita de argatu de la gradinarie, chelesii si dosdditil de n'are semanit pe lume. SA treed si acesta, Oise imperatula. Atunc! chema .si pe argatula cela chelesa si-I Oise sa treed si dansula, dar ela nu cuteza : ape! cam cu caraiala, cam cu sila, fu nevoitil sa treed, si data trecu, tata 1111 lovi cu merulii. Argatulii incepu a tipa .si a fugi tinandu-se cu mainile de capii Oicenda ca sparta capula. Imperatula, cum veclu cele intamplate, Oise : Asta nu se pote este o gresela fata mea nu c de cre- Outa sa fi alesii tocmai pe chelesula Asia. a-I foi- 1-a unuln. t
Nu putea, vecli, sä se invoiascd imperatuld a da pe fie-sa dupa argatd, de si ild lovise fata cu meruld. Atunci puse a doua Ora sa treed lumea ; si de a doua Or& filca-sa lovi cu mdruld in capii tota pe chele01, care era0 fug,4 finendu-se cu mainile de capit gi lipandd. Impdratuld, piing de mahnire, era lud vorba inapol, §i puse de a treia Ora sa treca tots lumea. Daca veclu §i veclu imperatuld, ca qi d'a triea Ord pe tad. chele0i ild lovi fata, s'a plecatii la sfatuld imperatiel, si 1-a data lui pe filca-sa. Nunta se facu cam pe ascunsii, si imperatuld apoi ii oropsi pa amendol, §i nu mai voia sa scie si sa auda de den01;. atata numai ca de sila, de mita, ii primi sä locuiasca in curtea palatuIui. Und bordeid inteunil coltu ald curtil li se dete sprelocuinta,, ear argatuld se facu sacagiuld curfii. TOte slugile imperatului ridead de denzuld, si tote murdaride le arunca pe bordeiuld tut /nauntru insa caluld celd cu aripi le adusese frumusetile lumii : nu era in palaturile Imperatului ceea ce era in bordeiuld lui. Fiii de imperatii carii venisera in petitd la flea cea mica,. se iinbu fnard de ru0nea ce palise pentru ca flea itnperatului alesese pe chele0i, §i se invoira intre dansii ca sa pornesca Oste mare impotriva lei. imperatuld simti o mare durere cand aucli hotararea niloru sei; insa, ce sä facd? se pregati de resboid, si nici ca avea incotro. Amenduoi ginerii impdratului se sculara cu este si veuira in ajutoruld socrului lord. Fdt-frumosti trimise si elu pe sofa sa ca sa rev pe imperatuld a'i da voie sa merga si eld la batae. Dute din naintea mea, nesocotit-o: flied ca eta din pricina to mi se turbura linitea; nu mai void sã ye vedit in ochii mei, nemernicilord ce sunteli. Dara, dupa mai multe rugaciuni, se induplecd, si porundi saga lase sa care si eld mdcard apa pentru qtire. is1 veal-
Se pregatira §i pornira. Fet-frumosti, cu hainele lui proste si calare pe o marldgaz schiopa, plea inainte. Cklirea flu ajunse inteo iniqtina unde 'i se nomolise epa qi unde se muncea ea so scola, tragend-o cand de coda, cand de capti, cand de piciore. Riser/ oqtirea §i imparatutfi cu gineril cei mai no-ri ai sei si trecura inainte Dupa ce ins/ nu se mai vetJura den01 Fet-frumosfi, scose epa din noroiil isi chierna calulu seil, se inbraca cu hainele cAmpulti cu florile §i porni in campulit bataliei, ajunse §i sui intr'unfi munte apropiatil, ca sa va(ja care parte este mai tare. Ustile daca ajunse, se lovira ; ear Fet-frlmsil veciendii ca 6stea vrajmav este mai mare la numerfi si mai tare, se rapecli din virfulti muntelui asupra ei, i ca unit varteju se invirteja prin mijloculti ei cu paloplii in nand, taia in drepta Si in stanga, pe on tine intilnea. Asa spaima dete iutela, stralucirea haineloril §i sporuld calului sell, in catil erstea §i tog cu totulti o rupsera d'a fuga apucandfi drumult fie-care incotro vedea cu ochii, imprktiindu-se ca puii de potarniche. Ear imperatulfi, dupa ce veclu minunea, multumi lui Dumnecleti ca i-a trimisti pe angerulti seti de 'la a scapatil din mana vrajmnului, Si se intorse veselti a casa. Pe drumti intilni erai pe Fet-frumosil, prefacutil in argatfir muncindfi scot/ epa din noroiii; §i cum era cu voie bang, Imperatulfi (.1ise la cati-va : Duceti-ve de scOteti si pe nevoinulti acela din noroiti- N'apucara sa se wze bine, §i veni veste la imperatulu vrajmnii lui cu qtire si mai mare s'aii ridicatti asupra lui. Se gati dara §i elti de resboiti, si pleea s'o intalnesca. Fatfrumosti era se rug,A sa -lit lase si pe densulil sa merga, §i era, In huiduitti. Dara data dobandi voe, porni era cu epa lui. Fu si deasta data de risti si de batae de jocii, cand 'hi a vOclutti sesi ca ostise-vi
rea, ca era se inomolise si nu putea sa-si scota epa din noroiii de feta, de ha lasara inapoi ; dara eln ajunse si acum mai nainte la locul de lupte, prefdeutit in Fet-frumosti, calare pe calulii cu aripi, si imbracata in hainele lui cele cu cerculit cu stelele. °stile deters in timpene si in surele si se lovira ; ear Fetfrumos6 (idea veclu ca vrajmasii stint mai puternici, se repecli din munte si-i puse pe gOna. Ymperatulti se Morse era veselii, multuinindu lui Dumne- (Jell de ajutorulii ce-i a datii si era porunci ostasilerti sa scota din noroiii pe nevoiasulti de sangiii. Ear tile era impacat cu eugetulti sea si se bucura in ascunsulii sulletulul see de isbandele stile. imperatulii se matii pans in funduld inimel stile cand aucji ea vrajinasii se ridica de a treia ors eu este si mai mare si ca a ajunse la hotarele imperatiei stile cats fruncla si Orba ; unit plansii. 116 napadi, de sal feresca Dumnecleil si planse, si planse, rand ce situti ca-1 slabesed vederile. Apol isi stranse si densulii tots 6stea si porni la batatie cu nadejde in Dm- Fet-frumostl, porni si elu tote pe otopina Ears dupa ce trecu tots Ostea Wanda hazil de clansul6 cum se muncea ca scota epa din noroiti, se imbraca cu hainele cele cu sorele in pieptil, luna in spate si doul-luceferl in umeri, isi lass perul de aurii pe spate, incaleca calulii. si inteurni minute fu erAsi pe munte, unde astepta sa vatia ce s'o I ntampla. Se intalnira ostile, se lovira din mai multe parti si se taiati unii pre altii fara crutare ; atat erati de inversunati ostasii Ear cand fu catre sera, cand veclu ca ostirea vrajmase era sa is in gong pre a imperatutui, unde se repecti odata Fet-frumosu din munte ca un fulgerii ; si unde trasni in mijloculil lord, incat se ingrozira de nu mai sciaii ce face.. Stralucirea haineloril lui Fet-frumosil, ping intetata orbise si zapacise pe vrajmasti, de nu mai sciaii ()stile unde se afla. Fet-frurnosii lovea cu pala de svinta, in tote partite. Grocla intrase in inimile pro tivnicilor6 si tela. seeded. sail l tut.
tulburase de is' uitasera de batalie, ci cautati cum sa se mantuiasch cu viata. 0 'tiara la sanatosa cari incotro vedea en 0611 dAnd navala unit peste allii rupeati gaturile. Fet-frumosti insa ii gonea sccera cat pals ca pe burienele cele rele. imperatulti flu vedu sangeratti la nand', la care se crestase ensusi, si ii dote naframd sa ca sa se lege. Apo' se intorse a casd isbavill de priinejdie. Gaud venira, gdsira era pe Fet-frumosu in noroill cu epa ; si eras' porunci de ila scose. Si sosindti a easy imperatulii cadu la bold de ochii si orbi. Toll vracil si toll filosofii sari' citeati pe stele fura adusi, si niineni nu puturd sa-I dea nici un ajutorii. Inteuna din dile scutandu-se din somn imperatulu, spuse cd a vedutti in vis unit betranil care ' -a elisu ca daca se va spala la °chit si data va bea lapte de capra rosie salbatica va dobandi vederile. Audindil ast-felii gineri' se', pornira cu to', doui ma' marl singuri, lard sd is si pe celti mai micii, si fail a voi lase macarit a merge impreuna cu d.ensii.Eara Fetti-frumosit cheina calulu si merse cu densulit prin smarcuri,gasi capre rosii selbatice, le smulse si candu se intorcea, se imbrdca in haine de ciobanii si esi tuaintea cumnatiloru se' cu o donita piing cu lapte de El ilu intrebard ce lapte are acolo ; era elu le respunse, prefacandu-se ca nu'i cunosce, ca duce lapte de capra rosie la imperatulti care visase ca-1 va veni vederea dacd va da acelti lapte pe la ochi. Atunci of se incercara a-i cumpara laptele ; dar ciobanulti le respunse ca laptele da pe haul ci ca, daf3a voescii sa alba lapte de caprd rosie, sa se dicd ca suntu robil lui, si se rabde ca sA le puns pecetea lui pe spinarea lora, macarit ca ei au sa se duca si sa nu ma' dea pe la dansulii. Gel doui gineri se socotird ca el pentru ca suntu imperati si gineri de imperatii n'o sa le pese nimica ; se bisara (led, de le puse pecetea lui in spinare, si apoi luard laptele si-lti adusera vorbindii intre densil pe drumit : de se va incerca norodulu, sa ne dicA ceva, lid facemti nebunti, si tottl no' vomit ti ma! credull de Wit dAnsultl. Se intorsera la imperatulit II deterd laptele, se unse la oii coil 61. rie-11
'chi 0 btu; dart nu -! ajuta nimicu. Dupt aceea veni §i fiica tea mica la imperatulil si 1 4ise : Tata, eta iea si acestii lapte, pe care flu aduse bArbatulii, 'mu ; ungete 1i cu densulu, asa te mgt. Ce lucru bunti a facutii nataraubl de barbatubl ten', respunse imperatulii, Ca nä fact §i acurnti ceva de isprava ? N'a pututu face nimicii ginerii mei cad! m'ad ajutatil a.Ta de -multil in resboie, si tocmai elu natangubl o sa-mi pota ajuta? Si apoi nu v'amtl (psi", ca n'aveti voe a ye mai artita Inaintea fete! mele ? Coma ai cutezatii sit mid porunca mea ? Me supuiti la or! -ce pedepst vei bine-voi sa -mi dai, tats; numai unge-te asa te rogu, si cu acestu lapte ce educe umilitubi teu robil Imperatulii dect veclu ca atatil de multii se roga fiica-sa, se hiclupleca si tut laptele ce -! adusese , si ape! se unse cu densulti la ()chi o di, se unse 0 a doua di, §i cu marea sa mirare sitnti ca pare-ca incepuse a clan ca prin sits; si dad. se ma! unse 0 a treia di, veclu cum vede tots omenii cu luminaft Dupt ce se insanatosi, dete o mast mare la tot! boerii si -sfetnicil imperatiei, 1i dupt rugaciunea lorii priimi si pe Fetii-frumosil st §er,la in coda mesel. Pe eand se veseleau meseni! 0 se chefuiall, se scout Fetiifrumosti, si rugandu-se de ertare, intreba : MArite imperate, robi! petit ..sedea cu stapanii lorit la masa ? Nu, nici-de-cum, respunse Apoi data este a§a, §i fiindii-ca lumea te scie de omit dreptil, ft-mi mie si dreptate, si scat pe eel doui ospeli carii sedit d'a drepta §i d'a stanga Marie! tale , cad suntii robii mei ; §i ca sa me crecli, pune sa -I caute si ye! vedea ca suntil insemnati cu pecetea mea In spinare. Cum a auc,lira ginerii imperatulur, o btgart pe mauect si mArturisirt ca ap. este ; indatt flirt nevoiti a se scula de la mast si a sta In piciore. cel-l-alfi si limpeft imperatuln. ti -ld ochii ,
Earl chtre sfar0tulii mese. Fetil-frumosil scose natrama care i-a fort dat-o imp6ratulii la bitalie. Cum ajunse naframa mea in mainile tale, intreba imperatulti: ell am dat-o angerului Donmului care ne-a ajutatu la resbohl Da nu, Marite imp6rate, mie mi-al. dat-o. Apoi deca este ap, to ecti acela care ne-ai ajutatii? Eu, marite imperate. Nu se p6te, adoase iute imperatulti ; si data vel sl te arata-te ap cum era atunci acela clruia amtl datu naframa. Atunci elu se scula de la mass, se duse de se imbraca cu hainele cele cu sOrele in peptii, luna in spate, gi doi luceferi in umeri, ig lass perulti pe spate si se iniatiO imperatului §i la Vita adunarea. Cum it veclura mesenii, indata se riclicara si se minunara: Fetil-frumosil era atata de mandru si stralucitorii, In cat la sore te puteai uita, dar la WI. ha. imp6ratulti dupa ce lauds pe filca-s1 pentru alegerea sa cea buns, se dete josii din scaunultfr imperatiei si ridica in elu pre ginerele sou, Fettl-frumosii ; Ord elii, cea treha ce facu, fu de a da drumulti din robie currinatilorii set, si in tots im, peratia se facu bucurie mare. Eram si eft p'acolo, §i la mass imperateasca: Caramil mereii la vatra, lemne cu frigarea. Duceamil eti la masa, glume cu caldarea; Pentru care capetain : Un n.apastrocil de ciorba ; *'o santa de cociorba Pentru cei ce -sir lungs vorba, Si incalecaia p'o sea, §i v'o spuseiti d-vostra mai incalecaiti p'o lingurti scurta, s'o dai pe la nasulii cui nasculta.
