Prevod

Rekla je: Izvedela sem, o srečni kralj, da je Sindbad kraljevemu sinu dejal: »Odgovori, moj sin.« Kraljevi sin pa je rekel: »Slišal sem, da je neki trgovec v svoji hiši sprejel gosta in poslal svojo sužnjo na trg, da bi mu v vrču prinesla mleka. Kupila je mleko, ga nalila v vrč in se odpravila nazaj v gospodarjevo hišo. Ko je bila na poti, je nad njo priletel škarnik, ki je v krempljih držal kačo in jo stiskal. Iz kače je kapnila kaplja v vrč, sužnja pa tega ni opazila. Ko je prišla domov, je gospodar vzel mleko in ga pil skupaj s svojimi gosti. Komaj je mleko dospelo v njihove želodce, so vsi pomrli. Povej torej, o kralj, kdo je bil kriv v tej zadevi?« Eden od navzočih je dejal: »Krivi so tisti, ki so pili.« Drugi pa je rekel: »Kriva je sužnja, ki je pustila vrč odprt, brez pokrova.« Tedaj je Sindbad, mladeničev vzgojitelj, vprašal: »Kaj pa ti praviš o tem, moj sin?« Kraljevi sin je odgovoril: »Pravim, da so se ti možje zmotili. Kriva ni ne sužnja ne druščina, ki je pila. Tem ljudem se je pač iztekel odmerjeni čas življenja in pošel jim je odmerjeni delež hrane; usojeno jim je bilo, da umrejo na ta način.« Ko so navzoči to slišali, so se silno začudili, povzdignili glasove v molitvah za kraljevega sina in mu rekli: »Naš gospod, podal si odgovor, ki mu ni para. Zdaj si največji učenjak svojega časa.« Ko jih je kraljevi sin slišal, jim je dejal: »Nisem učenjak. Slepi starec, triletni deček in petletni deček vedo več od mene.« Navzoči pa so mu rekli: »Povej nam zgodbo o teh treh, ki vedo več od tebe, mladenič.«