Prevod

Zajci so se nekoč zbrali in drug drugemu tožili nad svojim življenjem, češ da je negotovo in polno strahu. Saj jih pobijajo ljudje, psi, orli in še mnoge druge živali. Zato je bolje enkrat umreti kakor vse življenje trepetati. Ko so se tako odločili, so vsi skupaj planili proti nekemu jezeru, da bi skočili vanj in se utopili. Žabe, ki so sedele ob jezeru, pa so zaslišale topot njihovega teka in nemudoma poskakale v vodo. Tedaj je eden izmed zajcev, ki je veljal za bistrejšega od drugih, dejal: »Ustavite se, prijatelji, nikar si ne storite nič hudega! Kot vidite, so tudi živali, ki so še bolj plašne od nas.« Basen kaže, da nesrečneži najdejo tolažbo ob drugih, ki trpijo še huje.