Prevod

V Wuxiju v okrožju Wu je bil velik zajezen ribnik Shanghu. Njegov čuvaj Ding Chutian je ob vsakem močnem deževju obhodil nasipe. Neko pomlad, ko je obilno deževalo, se je Chu odpravil pregledovat jez. Ob mraku se je ozrl in zagledal žensko, od glave do peta oblečeno v modrozeleno, z modrozelenim senčnikom nad glavo. Hitela je za njim in klicala: »Uradnik Chu, počakaj me!« Sprva ga je obšla ganjenost in hotel se je ustaviti ter jo počakati. Nato pa se mu je zazdelo sumljivo: prej je ni bilo nikjer videti, zdaj pa se je nenadoma pojavila ženska, ki je hodila naokrog v mraku in dežju. Zbal se je, da je gotovo prikazen, in pospešil korak. Ko se je ozrl, je videl, da tudi ženska vse hitreje hiti za njim. Še bolj je pohitel in se ji čedalje bolj oddaljeval. Ko se je spet ozrl, se je ženska vrgla v ribnik; glasno je pljusknilo, njena obleka in senčnik pa sta se razletela na vse strani. Tedaj je razločil, da je velika temnosiva vidra, njena obleka in senčnik pa so bili sami lotosovi listi. Ta vidra se je spreminjala v človeško podobo in pogosto zapeljevala mlade moške.