O besedilu
Ukradeni vinar
- Vir
- Grimmove pravljice
- Avtor
- Jacob in Wilhelm Grimm
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Deutsch
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 2 strani
- Naslov izvirnika
- Der gestohlene Heller
O izvirniku
Grimmove pravljice
Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.
Besedilo
Ukradeni vinar
Nekoč je oče opoldne sedel za mizo z ženo in otroki, z njimi pa je jedel tudi dober prijatelj, ki je prišel na obisk. Ko so tako sedeli in je ura odbila dvanajst, je gost zagledal, kako so se vrata odprla in je vstopil snežno belo oblečen, čisto bled otročič. Ni se oziral naokrog in ni ničesar rekel, temveč je šel naravnost v sosednjo kamro. Kmalu zatem se je vrnil in prav tako tiho spet odšel skozi vrata. Drugi in tretji dan je prišel na povsem enak način. Tedaj je gost naposled vprašal očeta, čigav je lepi otrok, ki vsak dan opoldne hodi v kamro. 'Nisem ga videl,' je odgovoril oče, 'in tudi ne vem, čigav bi lahko bil.' Naslednji dan, ko je otrok spet prišel, ga je gost pokazal očetu, vendar ga ta ni videl, pa tudi mati in vsi otroci niso videli ničesar. Gost je tedaj vstal, stopil k vratom kamre, jih malo odprl in pogledal vanjo. Videl je otroka, ki je sedel na tleh in s prsti marljivo grebel in brskal po špranjah med podnicami; ko pa je otrok opazil gosta, je izginil. Gost je nato povedal, kaj je videl, in otroka natančno opisal. Mati ga je prepoznala in rekla: 'Ah, to je moj ljubi otrok, ki je pred štirimi tedni umrl.' Privzdignili so podnice in našli dva helerja, ki ju je otrok nekoč dobil od matere, da bi ju dal nekemu revežu. Toda pomislil je: 'Za to si lahko kupiš prepečenec,' obdržal helerja in ju skril v špranje med podnicami. Zato v grobu ni imel miru in je vsak dan opoldne prihajal iskat helerja. Starša sta potem denar dala nekemu revežu in odtlej otroka ni nihče več videl.
Izvirnik
Der gestohlene Heller
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Ein Märchen der Brüder Grimm
Es saß einmal ein Vater mit seiner Frau und seinen Kindern mittags am Tisch, und ein guter Freund, der zum Besuch gekommen war, aß mit ihnen. Und wie sie so saßen, und es zwölf Uhr schlug, da sah der Fremde die Tür aufgehen und ein schneeweiß gekleidetes, ganz blasses Kindlein hereinkommen. Es blickte sich nicht um und sprach auch nichts, sondern ging geradezu in die Kammer nebenan. Bald darauf kam es zurück und ging ebenso still wieder zur Türe hinaus. Am zweiten und dritten Tag kam es auf ebendiese Weise. Da fragte endlich der Fremde den Vater, wem das schöne Kind gehörte, das alle Mittag in die Kammer ginge. 'Ich habe es nicht gesehen,' antwortete er, 'und wüßte auch nicht, wem es gehören könnte.' Am andern Tage, wie es wiederkam, zeigte es der Fremde dem Vater, der sah es aber nicht, und die Mutter und die Kinder alle sahen auch nichts. Nun stand der Fremde auf, ging zur Kammertüre, öffnete sie ein wenig und schaute hinein. Da sah er das Kind auf der Erde sitzen und emsig mit den Fingern in den Dielenritzen graben und wühlen; wie es aber den Fremden bemerkte, verschwand es. Nun erzählte er, was er gesehen hatte, und beschrieb das Kind genau, da erkannte es die Mutter und sagte 'ach, das ist mein liebes Kind, das vor vier Wochen gestorben ist.' Sie brachen die Dielen auf und fanden zwei Heller, die hatte einmal das Kind von der Mutter erhalten, um sie einem armen Manne zu geben, es hatte aber gedacht 'dafür kannst du dir einen Zwieback kaufen,' die Heller behalten und in die Dielenritzen versteckt; und da hatte es im Grabe keine Ruhe gehabt, und war alle Mittage gekommen, um nach den Hellern zu suchen. Die Eltern gaben darauf das Geld einem Armen, und nachher ist das Kind nicht wieder gesehen worden.
Nadaljuj z branjem