Prevod
Na priprošnjo so ga imenovali za dvornega komornika, pri petnajstih letih pa je postal guverner province Owari. Odpotoval je torej v Owari in prevzel upravo province. V tistih časih je bilo božanstvo svetišča Atsuta silno srdito: če kdo, četudi nehote, ni snel pokrivala, je obrnil konja proti svetišču ali kako drugače pokazal nespoštovanje, ga je nemudoma kaznovalo. Zato je imel veliki svečenik večjo moč celo od guvernerja in prebivalci province so pred njim trepetali. Ko pa je novi guverner prispel in začel urejati deželne zadeve, je veliki svečenik, prevzet od lastne pomembnosti, ostal doma. Guverner ga je pokaral: »Četudi si veliki svečenik, si vendar rojen v tej provinci. Kako to, da se mi nisi prišel poklonit?« Toda svečenik je odvrnil, da doslej to ni bilo v navadi, in še naprej ostal doma. Guverner se je razjezil. »Guvernerji se med seboj razlikujejo. Ko imaš opraviti z menoj, tako ne boš govoril!« Zameril mu je in ukazal, naj mu zasežejo posestva. Tedaj je nekdo velikemu svečeniku rekel: »Ta človek je zares guverner, vreden svojega imena. Pojdite se mu poklonit.« Svečenik je privolil, si nadel slavnostno dvorno oblačilo in pokrivalo ter se s kakimi tridesetimi spremljevalci odpravil h guvernerju. Ta je stopil predenj, ga sprejel, nato pa poklical svoje ljudi: »Tega moža dobro zaprite in ga zaslišite! Četudi je svečenik, je vendar rojen v tej provinci. Kako si drzne tako nezaslišano ravnati!« Prijeli so ga, ga proti večeru zaprli in zasliševali. Tedaj je veliki svečenik v solzah tožil: »Kako bridko je to! Mar našega božanstva ni več? Še človeka nizkega stanu, ki pokaže nespoštovanje, pri priči kaznuješ, zdaj pa gledaš, kako tako ravnajo s tvojim velikim svečenikom!« Med takim objokovanjem je zadremal in v sanjah mu je božanstvo Atsute spregovorilo: »V tej zadevi ti ne morem pomagati. Nekoč je živel menih, ki je sklenil, da bo v mojo duhovno radost tisočkrat prebral Lotosovo sutro. Prebral jo je že več kot stokrat. Ljudje v tej provinci so ga častili in se mu z zaupanjem predajali, tebi pa je šel na živce in si ga pregnal. V njem se je zato porodila zla misel: ‘Postal bom guverner te province in mu to poplačal!’ S to mislijo se je znova rodil in zdaj postal guverner. Zato je moja moč tu nemočna. V prejšnjem življenju se je ta menih imenoval Toshitsuna in tudi sedanjemu guvernerju je ime Toshitsuna.« Tako mu je bilo razodeto v sanjah. Zla misel v človekovem srcu zares ne prinese nič dobrega.
