Waltey
Smrt Abuja Nuvasa in njegove žene
Tunisische Märchen und Gedichte · Hans StummeO besedilu
Smrt Abuja Nuvasa in njegove žene
- Vir
- Tunisische Märchen und Gedichte
- Avtor
- Hans Stumme
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Tunisian Arabic in Latin transcription
- Čas branja
- 7 min branja
- Obseg
- 6 strani
- Naslov izvirnika
- 009 Mût bä nwâs umártü
O izvirniku
Tunisische Märchen und Gedichte
Tunizijske pripovedi v zgodovinskem latiničnem zapisu govorjenega arabskega jezika. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Tunisische Märchen und Gedichte v jeziku Tunisian Arabic in Latin transcription.
Besedilo
Smrt Abuja Nuvasa in njegove žene
Nekega dne se je Abu Nuvas obrnil na Rašida. Žena mu je umrla in v solzah mu je dejal: »Gospod moj, žena mi je umrla.« Rašid mu je rekel: »Dal ti bom eno svojih suženj.« »Naj ti Bog obilno povrne, gospod moj,« mu je odvrnil. Rašid je šel k Zubajdi in ji rekel: »Veš, žena, nekaj
ti moram povedati.« »Upam, da je kaj dobrega, če Bog da,« mu je odvrnila. »Ubogemu Abu Nuvasu je umrla žena.« »Ubožec, tega si pa res ni zaslužil,« je rekla. »Rad bi mu dal eno svojih suženj.« »Imam prav takšno, ki bi bila zanj,« mu je odgovorila. Poklicala je: »Pridi sem, Nur es Sabah!«
Dekle je prišlo in reklo: »Da, gospodarica?« »Dala sem te možu,« ji je povedala. »Kateremu možu?« je vprašala. »Abu Nuvasu, šaljivcu tvojega gospodarja.« »Prav,« je odvrnila. Zubajda jo je pripravila 3 in ji rekla: »Lepo se uredi.« Rašid je poslal po Abu Nuvasa: »Pridi sem!« Ko je prišel, mu je dal obleko, kakršno nosijo kralji, in tisoč mahbubov. Nato se je obrnil k Zubajdi, ki je bila skrita za zaveso, in ji rekel: »Jaz sem oblekel Abu Nuvasa; mož je kakor jaz. Ti pa obleci Nur es Sabah; ženska je kakor ti.« Zubajda jo je oblekla in ji dala tri svoje obleke, zlat nakit, zapestnice, obročke in dišavne okraske 4, ogrlice in ambro. Dala ji je tudi svoje obuvalo, okrašeno z lečastimi zlatimi ploščicami in zlatimi nitmi, ter petsto mahbubov. Nato je poklicala Abu Nuvasa in mu rekla: »Vzemi ženo in jo odpelji domov.« Odpeljal jo je k sebi. Živela sta skupaj in zapravljala njegov in njen denar, tako da jima ga je kmalu zmanjkalo. Prodal je še njen nakit in obleke, dokler nista ostala brez vsega in sta se ponoči pokrivala z eno samo odejo. Rekel ji je: »Pa sva zapravila ves denar. Kaj naj zdaj storiva? Toliko denarja sem ti dal, ti pa si ga v hipu pognala. Pojdi h gospodarici, jokaj in se ji vrzi pred noge. Morda ti bo kaj dala, da bova imela od česa živeti.« »Jaz že ne grem,« mu je odvrnila. »Prav,« je rekel, »ostani tukaj. Jaz bom šel k Rašidu, se tolkel po glavi in mu rekel, da mi je umrla žena in nimam niti za mrtvaški prt. Morda nama bo kaj dal.« »Prav, kar pojdi,« mu je rekla. Rašid je sedel v sprejemni dvorani, ko je Abu Nuvas prijokal k njemu. V oči si je natrl popra, da so pordele in so mu tekle solze. »Kaj ti je, Abu Nuvas?« ga je vprašal Rašid. »Ženica mi je umrla,« mu je odgovoril.
»Taka je Božja volja, vsi bomo umrli. Slavljen bodi On, ki edini večno živi!« mu je rekel Rašid. »Gospod moj, nimam niti za mrtvaški prt in za tiste, ki bi ji prišli brat Koran.« Rašid se je obrnil k Džafarju in mu rekel: »Daj mu sto mahbubov.« In dal mu jih je. Abu Nuvas je vzel sto mahbubov in veselo odhitel po stopnicah navzdol, kar poskakoval je. Ko se je vrnil domov, ga je žena vprašala: »Kaj si opravil?« »Tukaj je sto mahbubov,« ji je odgovoril. Nato ji je rekel: »Veš, kaj boš zdaj storila ti? Pojdi k Zubajdi in se ogrni v staro raztrgano pregrinjalo. Ko te bo videla tako ogrnjeno, se ji boš zasmilila. Ko te vpraša, kaj ti je, ji reci: ‘Moj mož Abu Nuvas je umrl.’ Če te vpraša, kje imaš nakit in denar, ki ti ga je dala, pa reci: ‘Preden je umrl, je vse prodal.’« Ogrnila se je v staro pregrinjalo in šla k Zubajdi. Zubajda je sedela, ona pa je prišla prednjo vsa objokana in se tolkla od žalosti.
»Kaj ti je?« jo je vprašala. »Mož mi je umrl in leži doma, meni pa ni zapustil niti toliko, da bi mu kupila mrtvaški prt.« Zubajda ji je dala dvesto mahbubov in ji rekla: »Tvoj mož je vendar služil vladarju. Spodobno ga moraš pokopati.« Vrnila se je domov. Abu Nuvas je rekel ženi: »Zdaj bo Rašid prišel v svoje sobane in z Zubajdo se bosta sprla. Ona mu bo rekla, da je umrl Abu Nuvas, on pa njej, da je umrla Nur es Sabah. Prepirala se bosta, midva pa bova tukaj gledala to čudo Božje.« Ko je Rašid končal vladarske opravke, je stopil v svoje sobane in rekel: »Veš, žena, Nur es Sabah je umrla. Bog se je usmili!« »Kaj? Saj je bila pravkar pri meni, še ura ni tega! Rekla mi je, da je umrl Abu Nuvas, in dala sem ji denar za mrtvaški prt.« On ji je zatrjeval, da je umrla Nur es Sabah, ona pa njemu, da je umrl Abu Nuvas. Rašid je poklical glavnega vratarja in mu rekel: »Pojdi k Abu Nuvasu in poglej, ali je umrl on ali njegova žena.« Glavni vratar se je odpravil k Abu Nuvasovi hiši. Abu Nuvas in njegova žena sta bila pri oknu in sta ga videla prihajati. Abu Nuvas se je ozrl in ji rekel: »To je glavni vratar. Rašid ga pošilja. Lezi in se delaj mrtvo.« Legla je in pokril jo je z rjuho, kakor pokrijejo mrliča. Glavni vratar se je povzpel v nadstropje, Abu Nuvas pa mu je prišel naproti na stopnice.
»Kaj je narobe, gospod?« ga je vprašal vratar. »Ženica mi je umrla. Pridi gor in poglej.« Povzpel se je in našel žensko iztegnjeno pod rjuho. Ozrl se je k Abu Nuvasu in rekel: »Taka je Božja volja, vsi bomo umrli! Bog se je usmili!« Nato se je vrnil k Rašidu. »Kdo je umrl?« ga je ta vprašal.
»Nur es Sabah je umrla,« mu je odgovoril. Zubajda se je razjezila in rekla: »Sram te bodi!« Vzrojila je 4 in poklicala hišnega upravitelja: »Pridi sem, Baba Srur! Pojdi k Abu Nuvasu in poglej, kdo od njiju je umrl.« Dala mu je priseči in mu rekla: »Ne oziraj se ne name ne na svojega gospodarja. Povej resnico, povej, kar boš videl.« Baba Srur je odšel. Ko je hišni upravitelj zavil v ulico, se je Abu Nuvas obrnil k ženi in ji rekel: »Baba Srur prihaja. Zdaj bom jaz legel in umrl, ti pa me pokrij z rjuho.« Zgrudil se je in obležal kakor mrtev. Žena ga je iztegnila kakor mrliča in ga pokrila z rjuho, on pa je zadržal dih. Hišni upravitelj je prišel gor in našel Nur es Sabah v solzah. »Kaj ti je?« je vprašal. »Mož mi je umrl,« je rekla. Odkrila mu je obraz in upravitelj je videl, da ne diha. Vrnil se je k Rašidu.
Rašid je sedel in ga vprašal: »Kaj je novega?« »Gospod moj, Abu Nuvas je umrl,« mu je odgovoril. Rašid se je razburil: »Saj je bil pravkar pri meni!« Nato je ukazal: »Pripeljite kočijo!« Z Zubajdo sta sedla vanjo, hišni upravitelj pa je šel z njima, in odpravili so se tja. Abu Nuvas je medtem že vstal od mrtvih in spet pogledoval ven. Zagledal je Rašida, ki se je pripeljal v kočiji. Obrnil se je k ženi in rekel: »Rašid prihaja! Zdaj morava oba leči in umreti.« Oba sta legla, se pokrila z rjuhama in zadržala dih. Rašid, Zubajda in Baba Srur so prišli gor. Našli so ju iztegnjena in negibna. Odkrili so jima obraza in videli, da sta mrtva, da se niti ne ganeta. Rašid se je obrnil in rekel: »Kdor bi mi znal pojasniti to reč, bi mu dal tisoč mahbubov!« Abu Nuvas je sedel pokonci in mu rekel: »Daj jih sem! Tvoji služabniki so priče, da si obljubil. Daj jih sem!« Vse se je sprevrglo v šalo. Rašid in njegova žena sta se zasmejala, vstala pa je tudi Nur es Sabah in se smejala z njima. Rašid mu je dal denar in tudi Zubajda ji je nekaj dala. Nato se je Rašid obrnil k Abu Nuvasu in mu rekel: »Povej mi, kako si se domislil te zvijače.« »Sam pri sebi sem premišljeval,« mu je odgovoril. »Rekel sem si: ‘Če grem zdaj k Rašidu, me bo spodil in vprašal: Kaj si storil z vsem denarjem, ki sem ti ga dal?’ Pa sem to zvijačo potegnil iz slovarja v svoji glavi.« Rašid se je obrnil k njemu in rekel: »Bravo! Tako imenitna potegavščina si zasluži več kot tisoč mahbubov!«
Izvirnik
009 Mût bä nwâs umártü
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Ba nwâs tläffet nhâr minnhârât lirrësîd, mártü mätet, qxád jibkï, qâllù ja sîdi, márti mätet. qâllû âja naxtîk zariä mtâxï. qâllû ja sîdi, ikéttar hîrek. zä errsîd lizûbîda, qâlha rîtsi, ja mrâ, mäs' eñhábbrek. qälitlü hîr insálta. qälilhä bä nwâs miskîn, mártu mätet. qátlü ma istähel, miskîn. qâlhâ nhäbb naxtîh zäriä mizzwäri mtâxi. qátlü hâi xándi zäriä tusloh bîh. xâjëtet, qâlet îza, ja nûr essbâh!
zat, qâltilhâ naxám lelläti. qältilhä hâu xatîtek lïrâzel. qâlt âskûn errâzel? qâltilhâ ba nwâs, elfedelkäzi mtäx sîdek. qältilhä mlîëh. zâhhëzitha 3 uqaltilhâ áxmel hâdrubâs. bxát errSîd elbä nwâs, qâl âj' îza! zä, xatâh kíswa, kiswut elmulûk; waxtâh élf mähbüb. tläffet errsîd lzûbîda, uzûbîda mythubbîjâ fisstâra, qâlhâ äna hallâxt xála ba nwâs, errâzel kîfi kîfû, wúnti áhlax xalanûr essbâh, elmrâ kîfek kîfba. hàllxët xâlîha, xatâtha tläta ksâwi milli tilbis hîâ waxtâtliâ siäxt ëdhéb, mqâis uhdâid urwâhen 4 ushâb uxámbar, waxtâtha elkóntra mtáhha, mrássxa bilxadés ulkontêl; waxtâtha hamsumiét mähbüb. nädätlü, qälitlü âja hizz inártek wämsi räuwah bîlia. häzzha, räuwah bîha ldärü. qxád, bda júsruf fïhâkelflûs mtâxû 'mtáhha,
üfät elflûs fymúdda qlîla. bâx essiâxa mtáhha ulksâwi, hátta qxad hûa wäijäha ibätu filmällifa. qâlhâ áhna tâïïwa flisnä, äs nàxmëlu ana xatîtek elflûs jäser, wúnti bîh fîh ufîthum. ämsi énti lellak, ëbkîlha utyh xalîha, femmäsi mâ taxtîk nia nùsërfu. qälitlu hatt' äna mâ nimsîs, ja qälüliä mlîh, ûqxod hûni, wäna täuwa nimsi lirrSîd, unódrob xalarâsi uñqúllü márti mätet, umâ lqytsi bäs ñkef- fénhâ, femmäsi mâ jaxtîna. qátlü mlîh, barra, errsîd qâxad fiddïwân ubä mvâs tâlax jibkï; liât fixâïnîh elfilfil bas tahniâr utàhabët eddmûëx. errsîd qâllu äs bîk, ja bä nwâs? qâllu elmrêjâ matet.
qâllù alla, nmûtu elkúll; subhânu hûa eddâim! qâllu jä sîdï, ma lqyt bäs ënkeffénha unzïbilh' elqúrra. tläffet errsîd hzáxfar, qâllu axtîh miét mahbûb. xatâh. häzz elmiét mahbûb uhabát farhân, inäggez middrûz. râûwahëlhâ, qälitlu âs xämilt? qälilhä hâi miét mahbûb. qâlha rîtsi äs táxmel énti täuwa? ämsi lzûbîda utlähhäf bubtân zärräjä, ukif trâk fybtân zärräja, thënn xalîk; ukïf tqúllek äs bîk, qúllha râzli bä nwâs mät. klf tqûllek wîn siâxtek uwîn flûsek lï xatîtek, qûl mä mät illä ma bâhhum elkúll. tláhfet bubtân zärräja, tálxet lïzûbîda; zübída qâxada uhîâ tâlxa tíbki uthábbat .
qältühä äs bîk? qältühä râzli mät umläuwah fiddâr, umâ hallali bäs ñkéffenü. xatâtha mïtîn mahbûb, qältilhä râzlek mahsûb hdîm hâkem, läzim taxméllu dfîna mlîha. räuwähet. täuwa bä nwâs qâl lmártú, täuwa errsîd jàhabët liddâr, jitkäbsu hûa uzûbîda; bîâ tqiillù bä nwâs mat, uhû' iqùlylha nûr essûbâh mätet. jûqoxdu itxârkû, wáhna nûqoxdu hûni nitfàrrëzù fïxazéb rábbi. täuwa errsîd ufa elhúküm mtâxu, dhál liddâr, qälilhä rîtsi ja mrâ, nûr essbâh mätet, ráhmt allá xalîha! qâlet ûh, hâi täuwa känt ahdâja, mä izîsi sâxa, uqälitll ba nwâs mât, waxtîtha bäs tkéffënû. qxad hûa iqùlylha nûr essbâh hîâ lï mätet, uhîâ tqullü bä nwâs hûa lï mât, xâjet errsîd, qâl lbasbâuwâb ämsi lïdâr bä nwâs, sûf, mat hûa willä mártu. msä bäsbäüwäb, msä Idar ba nwâs. bä nwâs hû' umártü fissebbäk
wisûfu flbasbäüwäb zêihum liddâr. hzár, qälilhä hâda bäsbäüwäb errësîd jibxätü; úrqud, àxmer-riihëk mîtâ. ráqdet uxâttâha bilmälhfa, kîflï nxattîu elmîjët. tláx bäsbäüwäb lilxalî, xûrdu bä nwâs fiddrûz. qâllù inäk lä säu, jä sîdï? qâllu elmrêjâ mâtitlï, ëtlax §ûf. tláx ulqâ 'lmrâ mâmdûda, mxuttîjâ bilmälhfa. hzár bäsbäüwäb, qâllu allá, elkúll nmûtù! ráhmt allá xalîha! wâllâ lirrsîd; qâllu askûn mât?
qâllu nûr essûbâh hîâ lï mätet. thàrqëd-zùbîda , qâlet hâma xalîk. txásset 4 unädät lqaiddâr, qátlü îza jä baba srûr, ämsi ldâr bä nwâs usûf askûn mät mynhum. uhällfyttü, qátlü lä thamîni lä äna, lä sîdek; qûl elháqq, élli tsûf, qûl. msä bâba srûr. qäid eddâr féll mizzáñqa ubä nwâs tläffet elmártü, qälilhä bâba srûr zêi; häni ana ntyh nmût, uxâttîni bilmälhfa. tâh, mât, siblittu kîf elmîjet uxâttâtu bilmälhfa uqtáx ennqyq. tláx qaîddâr, jilqa nûr essbâh tibkï. qâl äs bîk? qâlet râzli mât. xarrâlu wuzhü, säfu qâtax ennqyq. wâ'lla lirrsîd.
errsîd qâxad, qâllu âs fémma myñhbár? qâllû ja sîdï, bS nwâs hû' élli mât. thráq errsîd, qâl täuwa kän hdâjâ. qâl zîb serjûl. rkib errâîd uzûbîda uqâid eddâr mxâhum utémmu hältyn. bä nwâs tâ/Œwa qâm millmût ubdä itúll, jáhhi säf errsîd zêi fïkarrôsa. tläffet el¬ mártü, qâl hâu errsîd zêi. qâl läzim ntîhu litnîn nmûtû. râqdu litnîn utxâttâu bilmlähef uqáttxu ennqyq litnîn. tláx errsîd uzûbîda ubâba srûr. jilqaûhum mâmdûdîn mesbûlîn, xarrâu xalauzûhum, lqaûbum mûta mnämis tläft'et errsîd, qâl lûkan min ihabbàrnï xála halqúdja, naxtîh élf mahbûb; ubä nwâs tqâxad, qâllû liât, hdîmek râu mâshûd, liât! wallät fédelka, dáhku errsîd umàrtû, uqâmet zäda nûr essbâh utádhak. xatâb elflûs uzûbîda xâtât. tläffet errsîd lbä nwâs, qâllû
'hkîli helxámla lï xâmiltha. qâllû hammémt bîni ubïnxàqlï, qùlt täuwa nimsi lirresîd, itarrâdnï, iqúlli halflûs élli xatïthûmlek, âs xamilt bîhum? râni talláxt battálxa hâdï minqâmûs râsi. tläfft errsîd, qâllû sahhêt! xámla kîfen hâdï dâmra tistähel xâlîha áktar min élf mahbûb!
Nadaljuj z branjem
Morda ti bo všeč tudi
Zgodba o treh nesrečnih zaljubljencih
Tisoč in ena noč · 3 min branja
4 skupnih tagov
Mrtvaška srajčica
Grimmove pravljice · 2 min branja
3 skupnih tagov
O smrti kokoške
Grimmove pravljice · 3 min branja
3 skupnih tagov
Mrtvaški zvon na poroki
Myths and Legends of Our Own Land · 4 min branja
3 skupnih tagov