Waltey
Slon in druge živali
Fábulas literarias — 76 oštevilčenih basni v 75 bralnih enotah
Fábulas literarias · Tomás de IriarteO besedilu
Slon in druge živali
- Vir
- Fábulas literarias
- Avtor
- Tomás de Iriarte
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Español
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 2 strani
- Naslov izvirnika
- 001 El Elefante y otros animales
O izvirniku
Fábulas literarias
Petinsedemdeset bralnih enot iz šestinsedemdesetih oštevilčenih avtorskih basni o književnosti in presoji umetnosti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Fábulas literarias v jeziku Español.
Besedilo
Slon in druge živali
(Nihče naj ne bo užaljen zaradi besed, ki veljajo za vse.) Nekoč, v davnih časih, v zelo oddaljenih deželah, ko so živali še govorile v svoji čudni govorici, je modri Slon opazil, 5 da je med njimi v navadi vse polno razvad, ki terjajo temeljito prevzgojo. Hotel jim jih je očitati in jih zato sklical. 10 Vsem se je priklonil s trobcem in jih začel prepričevati z učenim nagovorom, ki se ga je za ta namen 15 naučil na pamet. Več kot četrt ure je obsojal tisoč smešnih napak, tisoč pregrešnih navad: 20 škodljivo lenobo, izumetničeno bahavost, prevzetno nevednost in zlobno zavist. Z velikim veseljem 25 in široko odprtih ust so njegove nasvete poslušali mnogi iz zbrane druščine: nedolžno Jagnje, vselej zvesta Golobica, 30 vdani Ptičar, spretna Čebela, poslušni Konj, marljiva Mravlja, vešči Lišček, 35 preprosti Metulj. A precejšen del poslušalcev je bil užaljen in ni mogel prenašati tolikšnega besedičenja. 40 Tiger in grabežljivi Volk sta se razjezila na grajalca. Koliko žaljivk je izbruhala strupena Kača! Potihem so godrnjali 45 in hripavo brenčali Trot, Osa, Obad in Muha. Zborovanje so zapustili, da ne bi poslušali njegovih hvalnic, 50 škodljivi Čriček, Gosenica in Kobilica. Kuna se je potuhnila, Lisica se je pretvarjala, predrzna Opica 55 pa se je iz vsega norčevala. Slon je vse to mirno opazoval in svoj govor sklenil takole: 60 »Moji opomini veljajo vsem in nikomur: kdor jih vzame k srcu, si sam prizna krivdo; kdor jih ne, naj jih posluša.« Kdor bere moje basni, 65 naj tudi ve, da vse nagovarjajo tisoč narodov, ne le španskega. Tudi ne govorijo le o današnjih časih, saj opozarjajo na napake, 70 ki so bile na svetu od nekdaj, kakor so na njem še zdaj. In ker ne grajajo nobenega posameznika, naj tisti, ki jih komu pripisuje, 75 posledice nosi sam.
Izvirnik
001 El Elefante y otros animales
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
(Ningún particular debe ofenderse de lo que se dice en común.)
Allá, en tiempo de entonces, Y en tierras muy remotas, Cuando hablaban los brutos Su cierta jerigonza, Notó el sabio Elefante 5 Que entre ellos era moda Incurrir en abusos Dignos de gran reforma. Afeárselos quiere, Y a este fin los convoca. 10 Hace una reverencia A todos con la trompa, Y empieza a persuadirlos En una arenga docta, Que para aquel intento 15 Estudió de memoria. Abominando estuvo Por más de un cuarto de hora Mil ridículas faltas, Mil costumbres viciosas: 20 La nociva pereza, La afectada bambolla, La arrogante ignorancia, La envidia maliciosa. Gustosos en extremo, 25 Y abriendo tanta boca, Sus consejos oían Muchos de aquella tropa: El Cordero inocente, La siempre fiel Paloma, 30 El leal Perdiguero, La Abeja artificiosa, El Caballo obediente, La Hormiga afanadora, El hábil Jilguerillo, 35 La simple Mariposa. Pero del auditorio Otra porción no corta, Ofendida, no pudo Sufrir tanta parola. 40 El Tigre, el rapaz Lobo Contra el censor se enojan. ¡Qué de injurias vomita La Sierpe venenosa! Murmuran por lo bajo, 45 Zumbando en voces roncas, El Zángano, la Avispa, El Tábano y la Mosca. Sálense del concurso, Por no escuchar sus glorias, 50 El Cigarrón dañino, La Oruga y la Langosta. La Garduña se encoge, Disimula la Zorra, Y el insolente Mono 55 Hace de todo mofa. Estaba el Elefante Viéndolo con pachorra, Y su razonamiento Concluyó en esta forma: 60 "A todos y a ninguno Mis advertencias tocan: Quien las siente, se culpa; El que no, que las oiga." Quien mis fábulas lea, 65 Sepa también que todas Hablan a mil naciones, No sólo a la española. Ni de estos tiempos hablan, Porque defectos notan 70 Que hubo en el mundo siempre, Como los hay ahora. Y pues no vituperan Señaladas personas, Quien haga aplicaciones 75 Con su pan se lo coma.
Nadaljuj z branjem
