Prevod

(Nihče naj ne bo užaljen zaradi besed, ki veljajo za vse.) Nekoč, v davnih časih, v zelo oddaljenih deželah, ko so živali še govorile v svoji čudni govorici, je modri Slon opazil, 5 da je med njimi v navadi vse polno razvad, ki terjajo temeljito prevzgojo. Hotel jim jih je očitati in jih zato sklical. 10 Vsem se je priklonil s trobcem in jih začel prepričevati z učenim nagovorom, ki se ga je za ta namen 15 naučil na pamet. Več kot četrt ure je obsojal tisoč smešnih napak, tisoč pregrešnih navad: 20 škodljivo lenobo, izumetničeno bahavost, prevzetno nevednost in zlobno zavist. Z velikim veseljem 25 in široko odprtih ust so njegove nasvete poslušali mnogi iz zbrane druščine: nedolžno Jagnje, vselej zvesta Golobica, 30 vdani Ptičar, spretna Čebela, poslušni Konj, marljiva Mravlja, vešči Lišček, 35 preprosti Metulj. A precejšen del poslušalcev je bil užaljen in ni mogel prenašati tolikšnega besedičenja. 40 Tiger in grabežljivi Volk sta se razjezila na grajalca. Koliko žaljivk je izbruhala strupena Kača! Potihem so godrnjali 45 in hripavo brenčali Trot, Osa, Obad in Muha. Zborovanje so zapustili, da ne bi poslušali njegovih hvalnic, 50 škodljivi Čriček, Gosenica in Kobilica. Kuna se je potuhnila, Lisica se je pretvarjala, predrzna Opica 55 pa se je iz vsega norčevala. Slon je vse to mirno opazoval in svoj govor sklenil takole: 60 »Moji opomini veljajo vsem in nikomur: kdor jih vzame k srcu, si sam prizna krivdo; kdor jih ne, naj jih posluša.« Kdor bere moje basni, 65 naj tudi ve, da vse nagovarjajo tisoč narodov, ne le španskega. Tudi ne govorijo le o današnjih časih, saj opozarjajo na napake, 70 ki so bile na svetu od nekdaj, kakor so na njem še zdaj. In ker ne grajajo nobenega posameznika, naj tisti, ki jih komu pripisuje, 75 posledice nosi sam.