Waltey

Waltey

Sin in oče

Ezopove basni · Ezop / Karl Halm
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Sin in oče

Vir
Ezopove basni
Avtor
Ezop / Karl Halm
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Ancient Greek
Čas branja
1 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
349. Παῖς καὶ Πατήρ. (C. 264.)

O izvirniku

Ezopove basni

Kratke basni, kjer živali v nekaj potezah razkrijejo človeške slabosti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Ezopove basni v jeziku Ancient Greek.

Besedilo

Sin in oče

Neki bojazljiv starec je imel edinega sina, pogumnega mladeniča, ki si je želel hoditi na lov. Nekoč je v sanjah videl, kako ga je požrl lev. Ker se je bal, da bi se sanje uresničile, je zgradil prelepo, visoko hišo, vanjo pripeljal sina in ga tam skrbno varoval. Da bi ga razvedril, je dal po stenah naslikati najrazličnejše živali, med njimi tudi leva. Toda ob pogledu nanje je bil sin še bolj žalosten. Nekega dne je stopil pred leva in rekel: »O ti zver prekleta! Zaradi tebe in lažnih sanj mojega očeta sem zaprt v tej hiši kakor v ječi. Kaj naj storim s teboj?« S temi besedami je z roko udaril po steni, da bi levu iztaknil oči. Pri tem se mu je v prst zapičila trska in povzročila oteklino ter vnetje, ki se je razširilo vse do dimelj. Nato ga je napadla še vročica in kmalu je umrl. Tako je lev vendarle pokončal mladeniča, očetova zvijača pa mu ni prav nič pomagala.

Basen kaže, da nihče ne more ubežati svoji usodi.

Izvirnik

349. Παῖς καὶ Πατήρ. (C. 264.)

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Υἱόν τις γέρων δειλὸς μονογενῆ ἔχων γενναῖον, κυ-νηγεῖν ἐφιέμενον, εἶδε τοῦτον καθʼ ὕπνους ὑπὸ λέοντος ἀναλωθέντα. Φοβηθεὶς δὲ, μή πως ὁ ὄνειρος ἀληθεύσῃ, οἴκημα κάλλιστον καὶ μετέωρον κατεσκεύασε· κἀκεῖσε τὸν υἱὸν εἰσαγαγὼν ἐφύλαττεν. Ἐζωγράφησε δὲ ἐν τῷ οἰκήματι πρὸς τέρψιν τοῦ υἱοῦ παντοῖα ζῶα, ἐν οἷς ἦν καὶ λέων. Ὁ δὲ ταῦτα ὁρῶν πλείονα λύπην εἶχε. Καὶ δή ποτε πλησίον τοῦ λέοντος στὰς εἶπεν· ,,ὡ κάκιστον θηρίον, διὰ σὲ καὶ τὸν ψευδῆ ὄνειρον τοῦ ἐμοῦ πατρὸς τῇδε τῇ οἰκίᾳ κατεκλείσθην, ὡς ἐν φρουρᾷ· τί σοι ποιήσω;“ Καὶ εἰπὼν ἐπέβαλε τῷ τοίχῳ τὴν χεῖρα, ἐκτυφλῶσαι τὸν λέοντα. Σκόλοψ δὲ τῷ δακτύλῳ αὐτοῦ ἐμπαρεὶς, ὄγκωμα καὶ φλεγμονὴν μέχρι βουβῶνος εἰργάσατο· πυρετὸς δὲ ἐπιγενόμενος αὐτῷ, θᾶττον τοῦ βίου μετέστησεν. Ὁ δὲ λέων καὶ οὕτως ἀνῄρηκε τὸν παῖδα, μηδὲν τῷ τοῦ πατρὸς ὠφεληθέντα σοφίσματι.

Ὁ μῦθος δηλοῖ, ὅτι οὐδεὶς δύναται τὸ μέλλον ἐκφυγεῖν.