Prevod

Tudi to se je zgodilo že davno. Šikibu no taifu Sanešige je tako vdano obiskoval svetišče Kamo, da mu ni bilo para. Ker pa si v prejšnjem življenju ni nabral dovolj zaslug, ni bil deležen božjih milosti, ki bi presegale njegovo usodo. Nekomu se je v sanjah prikazalo veliko božanstvo svetišča in tožilo: »Spet je prišel Sanešige, spet je prišel.« Sanešige je v molitvah prosil, da bi smel uzreti Budo, katerega utelešenje je bilo to božanstvo. Neko noč, ko je prebedel v molitvi v spodnjem svetišču, se je odpravil še v zgornje in ob gozdu Nakaragi naletel na cesarski sprevod. Kakor je bilo v navadi, ga je spremljala množica dvornih uradnikov. Sanešige se je skril v grmovje ob poti in opazoval. V nosilnici s feniksom je pokonci stal zvitek sutre, popisan z zlato barvo. Na njem je bil napisan naslov: »Vsi, ki so le enkrat izrekli ‘Slava Budi’, so že dosegli Budovo pot.« Tedaj se je prebudil iz sanj, tako pripovedujejo.