Prevod

Pred davnimi časi je pri nekem gospodu služil samuraj nižjega stanu. Ker ni imel kaj početi, je po zgledu drugih dvakrat opravil po tisoč romanj v svetišče Kiyomizu. Kmalu zatem je z drugim samurajem, ki je pri istem gospodarju služil v podobnem položaju, igral sugoroku. Veliko je izgubil, a ni imel s čim poravnati dolga. Ker je zmagovalec hudo pritiskal nanj, je v stiski dejal: »Ničesar nimam. Edino, kar sem si doslej nabral, so zasluge dveh tisočev romanj v Kiyomizu. Te ti odstopim.« Tistim, ki so to slišali, se je zdelo, da se skuša izviti z zvijačo, in smejali so se njegovi neumnosti. Samuraj, ki je zmagal, pa je rekel: »To je imenitno. Če mi jih odstopiš, jih rad sprejmem. Toda ne, kar tako jih ne bom prevzel. Tri dni se posti, potem pa pojdi tja, povej, za kaj gre, napiši listino, da mi jih odstopaš, in mi jo izroči. Šele tedaj jih sprejmem.« »Prav,« je privolil poraženec in se še istega dne začel postiti. Ko je napočil tretji dan, ga je zmagovalec pozval: »Zdaj pa pojdiva v Kiyomizu.« Poraženi samuraj si je veselo mislil, na kakšnega bedaka je naletel, in se mu smejal v sebi, ko je odšel z njim. Tam je po njegovih besedah napisal listino, pred sveto podobo poklical svojega duhovnika in mu naročil, naj pojasni zadevo. Zapisal je, da je zasluge svojih dveh tisočev romanj zastavil pri sugorokuju in jih izgubil v korist tega in tega, nato pa listino izročil zmagovalcu. Ta jo je ves srečen sprejel, se v molitvi priklonil do tal in odšel. Kmalu zatem so poraženega samuraja zaradi nečesa, česar nikakor ni pričakoval, prijeli in vrgli v ječo. Samuraj, ki je prevzel njegove zasluge, pa si je po nepričakovanem spletu okoliščin našel ženo z vplivnimi zvezami, močno obogatel, dobil uradniško mesto in živel v blaginji. Ljudje so govorili: »Čeprav je prejel nekaj, česar ni mogoče videti z očmi, je to sprejel z iskrenim srcem, zato se ga je Buda očitno usmilil.«