Prevod

(Razumni pisatelji delajo naprej, četudi o njihovih delih govorijo neumnosti.) Pred teboj, častitljiva Reka, (tako je neki Studenec spregovoril Taju) se bridko pritožujem nad Pesnikom, ker je dejal (pa ni res), da se smejem. Potoček je dodal: Da, Oče moj; 5 kako brezsramno ta človek laže! Jaz grem svojo pot, nikogar ne grajam, pa si je vendar izmislil, da godrnjam. Pravijo, da jima je Tajo nato takole odgovoril, nadvse spokojno: 10 »Mar nimam tudi jaz zlata v svojem pesku? In kaj potem? Vaju mar plašijo lažne obtožbe Pesnikov? ... Nikar se ne žalostita. Še hujše si izrekajo med seboj. Kar smejta se in godrnjajta.« 15