Prevod

V deželi Yamato je v kraju, imenovanem Ryūmon, živel sveti mož. Po kraju, kjer je prebival, so mu pravili sveti mož iz Ryūmona. Neki moški, ki ga je dobro poznal, je dan za dnem pobijal divjad. V času, ko so lovili ob soju plamenice, se je neke trdo temne noči tudi sam odpravil na tak lov. Med iskanjem jelenov je zagledal par oči. Prepričan, da je našel jelena, se mu je začel previdno bližati in ga obkrožati, oči pa so se še zmeraj jasno svetile pred njim. Ko se mu je približal na streljaj, je pritrdil plamenico, nastavil puščico in dvignil lok, da bi ustrelil. Tedaj pa je opazil, da sta si jelenovi očesi bliže kakor pri drugih jelenih in da je tudi njuna barva drugačna. To se mu je zdelo nenavadno, zato je nehal napenjati lok in se pozorneje zazrl vanju. Ker se mu je vse skupaj zdelo čedalje bolj čudno, je snel puščico in prijel plamenico, da bi si žival ogledal. »To vendar niso jelenove oči,« je pomislil. »Naj bo, kar hoče biti.« Še bolj se je približal in videl, da je telo res pokrito z jelenjo kožo. Spet si je rekel, da je vendarle jelen, in že hotel ustreliti, toda oči še vedno niso bile prave. Stopil je čisto blizu in zagledal meniško glavo. »Kaj pa je to?« je vzkliknil, odložil orožje in stekel bliže. Razpihal je ogenj, da bi bolje videl, in pred njim je ležal sveti mož, ogrnjen v jelenjo kožo, ter mežikal proti svetlobi. »Kaj vendar počnete tukaj v taki opravi?« ga je vprašal. Sveti mož se je bridko razjokal in rekel: »Ne poslušaš me, ko ti branim, temveč še naprej brez usmiljenja pobijaš jelene. Mislil sem, da bi se vendarle vsaj nekoliko zadržal, če bi se sam postavil na jelenovo mesto in pustil, da me ubiješ. Zato ležim tukaj in čakam, da me prestreliš. Žal mi je, da nisi izstrelil puščice.« Ob teh besedah se je mož vrgel na tla, se valjal po njih in jokal. »Tako zelo ste si gnali k srcu, jaz pa sem trmasto vztrajal pri svojem!« je govoril. Na mestu je izvlekel meč, presekal lok in polomil vse puščice v tulu. Nato si je odrezal lasni vozel in se s svetim možem vrnil v njegovo bivališče ter postal menih. Dokler je sveti mož živel, mu je služil; ko pa je ta umrl, je ostal na njegovem mestu in se tam posvetil duhovnim vajam. Tako pripovedujejo.