Prevod

Kruto je bilo preganjanje, ki so ga kvekerji trpeli od puritancev. Bičali so jih, če so bili v cerkvi nemirni, in bičali so jih, če niso hodili vanjo. Če so pridigali, so jim prerezali uhlje in jih vklenili v klado; če pa jim je kak dobrosrčnež ponudil prenočišče, grižljaj hrane ali požirek pijače, je tudi njemu grozila kazen. Obtoževali so jih strašnega prestopka, da oznanjajo krivi nauk, in naj so živeli še tako brezmadežno, jim strogi Salemčan ni priznal nič dobrega, dokler je bila njihova vera drugačna od njegove. Celo čevljarja Keezarja so sumili zlih naklepov, ko je izjavil, da mu njegov čarobni čevljarski kamen — ki ga je Agrippa iztrgal iz stolpa v Nettesheimu — kaže čas, ko bodo ljudje radostni kakor narava, ko bo »nosljač psalmov« pel od veselja, ko se bodo duhovniki in kvekerji prijazno pogovarjali in ko ne bo več ne sramotilnih stebrov ne vislic. Ubogi Keezar! V zamaknjenosti ob tej obljubi je dvignil roke in njegov čevljarski kamen se je skotalil v Merrimack. Utrujene delavke iz lowellskih predilnic še vedno zahajajo na tisti kraj, da bi uzrle vsaj medel obris prihodnje utehe.

V nasprotju s pripovedmi o nenehnem zatiranju kvekerjev stoji izročilo o Southwickovih. Lawrence in Cassandra, ki sta nosila ta priimek, sta bila kljub svojemu brezgrajnemu življenju izgnana iz Salema, ker sta sprejela kvekersko vero. Umrla sta na otoku Shelter Island, le tri dni drug za drugim, njuna sin in hči, Daniel in Provided, pa sta se vrnila v rojstni kraj, kjer so ju nenehno kaznovali z globami, ker nista hodila v cerkev. Ko sta nazadnje zaradi zaplemb za poplačilo glob ostala brez premoženja, je vrhovno sodišče v Bostonu odredilo, naj ju kot sužnja prodajo kateremu koli Angležu iz Virginije ali z Barbadosa. Edwardu Butterju so naložili, naj ju proda in odpelje k njunemu gospodarju. Prišel je določeni dan in salemski tržni prostor je napolnila množica radovednežev. Provided Southwick je stopila na dražbeni oder in Butter je začel pozivati k ponudbam. Medtem ko je na dolgo in široko razlagal, kako primerna je deklica za delo na polju ali v hiši, se je kapitan ladje za Barbados, na kateri je Butter zase in za svoja varovanca že dogovoril prevoz, zazrl v njen nedolžni obraz in v plemeniti ogorčenosti zarohnel: »Tudi če bi bila moja ladja polna srebra, bi jo, pri Bogu, raje potopil v pristanišču, kakor odpeljal tega otroka!« Razpoloženje množice se je hipoma spremenilo in njegove besede je pozdravila s ploskanjem. Ko so sodniki in uradniki s čemernimi obrazi odkorakali, je Provided Southwick sestopila z dražbenega odra, brat in sestra pa sta svobodna in nepoškodovana odšla v mesto.