Prevod

Jia Peilan, strežnica gospe Qi, ki je po odhodu iz palače postala žena Duana Ruja iz Fufenga, je pripovedovala: »Ko sem živela v palači, smo se pogosto zabavale ob godalih in piščalih, s petjem in plesom ter ob prazničnih dneh tekmovale, katera bo oblekla razkošnejšo opravo. Petnajstega dne desetega meseca smo skupaj odšle v svetišče božanske device ter božanstvo razveseljevale z daritvami svinjine in prosa, igrale na piščali, udarjale po citrah zhu in pele pesem Vzpon k nesmrtnim. Nato smo se prijele pod roke, z nogami udarjale ob tla v taktu in pele Prihaja rdeči feniks; to je bil šamanski običaj. Sedmega dne sedmega meseca smo se zbrale ob Jezeru stoterih sinov in igrale glasbo iz Hotana. Ko je glasba utihnila, smo se med seboj povezale s petbarvnimi nitmi; temu smo pravile ‘trakovi povezanosti’. Četrtega dne osmega meseca smo skozi severna vrata stopile iz izrezljanih soban in pod bambusom igrale go. Zmagovalko je vse leto spremljala sreča, poraženko pa bolezen. Te se je lahko rešila le tako, da je vzela svilene niti in Severnico prosila za dolgo življenje. V devetem mesecu smo nosile drenove vejice, jedle pelinove kolačke in pile krizantemovo vino, da bi dolgo živele. Ko so se krizanteme razcvetele, smo nabrale cvetove skupaj s stebli in listi, jih primešale prosu in pustile vreti. Vino je dozorelo šele devetega dne devetega meseca naslednjega leta in takrat smo ga pile; zato smo mu pravile ‘krizantemovo vino’. Na prvi zmajev dan prvega meseca smo odšle k jezeru, se umile in jedle pelinove kolačke, da bi pregnale zle sile. Na prvi kačji dan tretjega meseca smo ob tekoči vodi priredile glasbeno slavje. Tako smo preživljale vse leto.«