Prevod
Opravljali so najrazličnejše molitve, med drugim tudi v svetišču Kasuga in templju Yamashina. Poveljnik leve garde je bil tedaj Nakahira, znan kot poveljnik iz dvorca Biwa. Njegov molitveni mojster je bil Hōzō, višji menih iz templja Tōdaiji. Ta je pričakoval, da ga bo poveljnik gotovo prosil za molitve, a ker od njega ni bilo nobenega glasu, ga je začelo skrbeti. Odpravil se je v prestolnico in obiskal dvorec Biwa. Gospod ga je sprejel in vprašal: »Kaj vas je prineslo v prestolnico?« Menih mu je odgovoril: »V Nari sem slišal, da je dvorni astronom po svojih izračunih posvaril poveljnika leve in desne garde, naj bosta previdna. Poveljnik desne garde je zato naročil raznovrstne molitve v svetišču Kasuga in templju Yamashina, pa sem pomislil, da jih boste gotovo naročili tudi vi. Toda ko sem povprašal, so mi vsi dejali, da o tem niso ničesar slišali. To me je vznemirilo, zato sem prišel. Vsekakor bi bilo dobro, da bi dali moliti zase.« Poveljnik leve garde je dejal: »To bi bilo res povsem primerno. Vendar sam razmišljam takole: če napoved pravi, da poveljniku garde preti nevarnost, in bi se tudi jaz skušal obvarovati, bi utegnilo to škodovati poveljniku desne garde. On je nadarjen in moder, pa še mlad je. Še bo lahko služil dvoru. Jaz pa nimam posebnih zaslug in sem že star. Naj se zgodi, kar se hoče — kaj bi bilo v tem tako hudega? Zato ne naročam molitev.« Ob teh besedah so meniha oblile solze. »Takšno srce je gotovo vredno več kakor sto ali tisoč molitev. Dokler tako mislite, se vam res ni treba bati nesreče,« je dejal in se poslovil. In res se mu ni zgodilo nič hudega; postal je minister in dočakal več kot sedemdeset let.
