Prevod

V času dinastije Han je v Donghaiju živela snaha, ki je nadvse skrbno negovala svojo taščo. Ta je dejala: »Moja snaha se zame trudi in gara. Jaz sem že stara; zakaj bi se oklepala teh nekaj preostalih let in bila še naprej v breme mladi ženski?« Nato se je obesila. Njena hči je oblastem naznanila: »Snaha je ubila mojo mater.« Uradniki so snaho prijeli in jo vrgli v ječo. Tako kruto so jo pretepali in mučili, da ni več prenesla bolečin in je priznala zločin, ki ga ni storila. Yu Gong, ki je bil tedaj sodni uradnik, je dejal: »Ta ženska je več kot deset let skrbela za taščo in daleč naokrog slovela po svoji vdani skrbi zanjo. Zagotovo je ni ubila.« Toda upravnik okrožja ga ni hotel poslušati. Yu Gong se je zaman zavzemal za pravico; nazadnje je objel spise o njenem primeru, se v uradu razjokal in odšel. Odtlej je okrožje pestila suša in tri leta ni deževalo. Ko je prišel nov upravnik, mu je Yu Gong dejal: »Vdana snaha si ni zaslužila smrti, prejšnji upravnik pa jo je po krivici dal usmrtiti. V tem mora biti vzrok nesreče.« Upravnik je nemudoma osebno daroval na njenem grobu in ga dal tudi obeležiti. Pri priči je začelo deževati in tisto leto je bila letina obilna. Starešine so pripovedovali: »Vdani snahi je bilo ime Zhou Qing. Ko so jo peljali na usmrtitev, so na vozu pripeljali deset zhangov dolgo bambusovo palico, na kateri je viselo pet praporov. Pred zbranimi je prisegla: ‘Če sem jaz, Qing, kriva, naj me usmrtijo in naj moja kri steče navzdol. Če pa umrem po krivici, naj moja kri steče navzgor.’ Ko so jo usmrtili, je njena modrikasto rumena kri stekla po bambusovi palici s prapori navzgor, vse do vrha, nato pa se je po praporih spustila navzdol.«