Prevod

Neki plešec si je na glavo nadel tuje lase in jezdil. Ko je zapihal veter, mu jih je odnesel, navzoči pa so se glasno zasmejali. Ustavil je konja in rekel: »Kaj je čudnega, če mi bežijo lasje, ki niso moji, saj so zapustili že tistega, ki jih je imel od rojstva?« Nihče naj se torej ne žalosti zaradi nesreč, ki ga doletijo. Kar nam ni bilo dano po naravi ob rojstvu, tudi ne ostane z nami. Vsi smo namreč prišli goli in goli bomo tudi odšli.