Waltey
Piton in pitijske igre
Ovid, Metamorphoses 1.416-1.451
Ovidove preobrazbe · OvidO besedilu
Piton in pitijske igre
- Vir
- Ovidove preobrazbe
- Avtor
- Ovid
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Latin
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 2 strani
- Naslov izvirnika
- Python and the Pythian Games
O izvirniku
Ovidove preobrazbe
Pesniški tok antičnih preobrazb, kjer bogovi, ljudje in narava stalno menjavajo obliko. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Ovidove preobrazbe v jeziku Latin.
Besedilo
Piton in pitijske igre
Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Druge živali najrazličnejših oblik je zemlja rodila sama od sebe, ko je preostalo vlago ogenj sonca dodobra ogrel, ko so blato in mokra močvirja od vročine nabreknila in so rodovitna semena bitij, hranjena v življeni polni prsti kakor v materinem telesu, zrasla in sčasoma dobila neko podobo.
Tako tudi, ko Nil s sedmerimi ustji zapusti razmočena polja in svoje vode vrne v staro strugo, sveže blato pa se razgreje pod nebesnim soncem, poljedelci v preoranih grudah najdejo nešteto živali; med njimi vidijo nekatere, ki so komaj začele nastajati, druge še nedokončane, brez vseh telesnih delov; pogosto v istem telesu en del že živi, drugi pa je še neizoblikovana zemlja.
Kadar se namreč vlaga in toplota spojita v pravem razmerju, spočneta življenje in iz njiju obeh nastane vse; čeprav se ogenj bojuje z vodo, vlažna sopara ustvarja vsa bitja in nesložna sloga je primerna za rojevanje. Ko se je torej zemlja, blatna od nedavnega potopa, pod nebesnim soncem in silno vročino znova razgrela, je rodila nešteto vrst: deloma je obnovila stare podobe, deloma pa ustvarila nove pošasti.
Čeprav tega ni hotela, je tedaj rodila tudi tebe, orjaški Piton, in novim ljudstvom si bil, neznana kača, v grozo: tolikšen del gore si prekrival. Bog, ki nosi lok in dotlej tega orožja ni uporabljal drugače kakor proti jelenom in bežečim srnam, ga je pokončal s tisočerimi puščicami in skoraj izpraznil tul, iz črnih ran pa se je izlil strup. Da čas ne bi mogel izbrisati slovesa tega dejanja, je ustanovil svete igre s slovesnimi tekmovanji, imenovane pitijske po premagani kači.
Kdor izmed mladeničev je na njih zmagal v boju, teku ali dirki z vozovi, je za nagrado prejel venec iz hrastovega listja: lovorja tedaj še ni bilo in Feb si je senci, ki so ju krasili dolgi lasje, venčal z listjem katerega koli drevesa.
Izvirnik
Python and the Pythian Games
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Source ID: ovid_metamorphoses_story_006 Citation: Ovid, Metamorphoses 1.416-1.451 Original language: Latin Source: PerseusDL canonical-latinLit Source URL: https://github.com/PerseusDL/canonical-latinLit/blob/master/data/phi0959/phi006/phi0959.phi006.perseus-lat2.xml Segmentation certainty: medium 416: Cetera diversis tellus animalia formis 417: sponte sua peperit, postquam vetus umor ab igne 418: percaluit solis, caenumque udaeque paludes 419: intumuere aestu, fecundaque semina rerum 420: vivaci nutrita solo ceu matris in alvo 421: creverunt faciemque aliquam cepere morando.
422: Sic ubi deseruit madidos septemfluus agros 423: Nilus et antiquo sua flumina reddidit alveo 424: aetherioque recens exarsit sidere limus, 425: plurima cultores versis animalia glaebis 426: inveniunt, et in his quaedam modo coepta per ipsum 427: nascendi spatium, quaedam inperfecta suisque 428: trunca vident numeris; et eodem in corpore saepe 429: altera pars vivit, rudis est pars altera tellus.
430: Quippe ubi temperiem sumpsere umorque calorque, 431: concipiunt, et ab his oriuntur cuncta duobus; 432: cumque sit ignis aquae pugnax, vapor umidus omnes 433: res creat, et discors concordia fetibus apta est. 434: Ergo ubi diluvio tellus lutulenta recenti 435: solibus aetheriis altoque recanduit aestu, 436: edidit innumeras species, partimque figuras 437: rettulit antiquas, partim nova monstra creavit.
438: Illa quidem nollet, sed te quoque, maxime Python, 439: tum genuit, populisque novis, incognite serpens, 440: terror eras: tantum spatii de monte tenebas. 441: Hunc deus arquitenens, et numquam talibus armis 442: ante nisi in dammis capreisque fugacibus usus, 443: mille gravem telis exhausta paene pharetra 444: perdidit effuso per vulnera nigra veneno. 445: Neve operis famam posset delere vetustas, 446: instituit sacros celebri certamine ludos, 447: Pythia perdomitae serpentis nomine dictos.
448: Hic iuvenum quicumque manu pedibusve rotave 449: vicerat, aesculeae capiebat frondis honorem: 450: nondum laurus erat, longoque decentia crine 451: tempora cingebat de qualibet arbore Phoebus.
Nadaljuj z branjem
