O besedilu
Petelinov tram
- Vir
- Grimmove pravljice
- Avtor
- Jacob in Wilhelm Grimm
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Deutsch
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 1 stran
- Naslov izvirnika
- Der Hahnenbalken
O izvirniku
Grimmove pravljice
Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.
Besedilo
Petelinov tram
Nekoč je živel čarovnik, ki je stal sredi velike množice ljudi in izvajal svoje čarovnije. Med drugim je priklical petelina, ki je privzdignil težak tram in ga nosil, kakor da bi bil lahek kot peresce. Med gledalci pa je bilo dekle, ki je pravkar našlo štiriperesno deteljico in zato znalo spregledati vsako slepilo. Videlo je, da tram ni nič drugega kot slamica. Zato je zaklicalo: »Ljudje, ali ne vidite, da petelin nosi navadno slamico, ne pa trama!« Čarovnija je pri priči izginila in ljudje so videli, kaj petelin v resnici nosi, ter čarovnika s sramotenjem in zmerjanjem nagnali. On pa je, ves razvnet od prikrite jeze, dejal: »Že še pride čas, ko se bom maščeval.« Čez nekaj časa se je dekle poročilo. Lepo opravljeno je v velikem sprevodu šlo čez polje proti kraju, kjer je stala cerkev. Nenadoma so prišli do močno naraslega potoka, čez katerega ni bilo ne mostu ne brvi. Nevesta je brž privzdignila krilo in hotela prebresti vodo. Ko je tako stala v vodi, ji je mož, ki je stal ob njej — in to je bil čarovnik — posmehljivo zaklical: »No, kje pa imaš oči, da misliš, da je to voda?« Tedaj so se ji odprle oči in videla je, da s privzdignjenim krilom stoji sredi modro cvetočega lanenega polja. Zdaj so to videli tudi vsi drugi in jo z zmerjanjem in krohotom nagnali.
Izvirnik
Der Hahnenbalken
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Ein Märchen der Brüder Grimm
Es war einmal ein Zauberer, der stand mitten in einer großen Menge Volks und vollbrachte seine Wunderdinge. Da ließ er auch einen Hahn einherschreiten, der hob einen schweren Balken und trug ihn, als wäre er federleicht. Nun war aber ein Mädchen, das hatte eben ein vierblättriges Kleeblatt gefunden und war dadurch klug geworden, so daß kein Blendwerk vor ihm bestehen konnte, und sah, daß der Balken nichts war als ein Strohhalm. Da rief es 'ihr Leute, seht ihr nicht, das ist ein bloßer Strohhalm und kein Balken, was der Hahn da trägt.' Alsbald verschwand der Zauber, und die Leute sahen, was es war, und jagten den Hexenmeister mit Schimpf und Schande fort. Er aber, voll innerlichen Zornes, sprach 'ich will mich schon rächen.' Nach einiger Zeit hielt das Mädchen Hochzeit, war geputzt und ging in einem großen Zug über das Feld nach dem Ort, wo die Kirche stand. Auf einmal kamen sie an einen stark angeschwollenen Bach, und war keine Brücke und kein Steg, darüber zu gehen. Da war die Braut flink, hob ihre Kleider auf und wollte durchwaten. Wie sie nun eben im Wasser so steht, ruft ein Mann, und das war der Zauberer, neben ihr ganz spöttisch 'ei! wo hast du deine Augen, daß du das für ein Wasser hältst?, Da gingen ihr die Augen auf, und sie sah, daß sie mit ihren aufgehobenen Kleidern mitten in einem blaublühenden Flachsfeld stand. Da sahen es die Leute auch allesamt und jagten sie mit Schimpf und Gelächter fort.
Nadaljuj z branjem