Prevod

Nekoč davno je Tsurayuki odšel v provinco Tosa in tam služboval kot guverner. V zadnjem letu njegovega službovanja je njegov otrok, star kakih sedem ali osem let, nepopisno ljubek in brezmejno ljubljen, zbolel in po dolgem bolehanju umrl. Tsurayuki je ves iz sebe jokal in se v žalosti tako izčrpaval, da je skoraj še sam zbolel. Tako je minilo več mesecev, nazadnje pa si je dejal: »Saj ne morem v nedogled ostati takole. Vrnil se bom v prestolnico.« Toda ob tem so se mu vračali spomini: »Ah, kako je bilo, ko je bil otrok še tu!« In ker ga je obšla neizmerna žalost, je na steber zapisal pesem: »Ob misli na vrnitev v prestolnico me žalost stiska, ker je nekdo, ki se ne vrne več.« Ta pesem, ki jo je tedaj zapisal, se je ohranila vse do danes.