Waltey

Prevod

(Nekateri literarni poklici imajo svoja značilna oblačila, s katerimi mnogi razkazujejo talent, ki ga nimajo.) Čeprav se Opica v svilo obleče, še vedno ostane Opica. Tako pravi pregovor; tudi jaz ga tu ponovim, pa boste isto videli 5 v basni in pregovoru. Neka Opica si je nadela pisano obleko, kakršno nosijo plesalci matačini; čeprav sam prej mislim, 10 da jo je oblekel njen gospodar, saj bi sama težko našla blago in krojača. Tako pravi pregovor: naj bo. Ko se je videla tako lepo opravljeno, 15 je skočila skozi okno na sosedovo streho in se od tam podala na pot, da bi se vrnila v Tetuán. Tega pregovor ne pravi, 20 pač pa neka zgodba, ki se je komaj še kdo spominja, saj je njen pisec zelo malo znan (in gotovo se je moral precej truditi, da je stvar razjasnil). 25 On ni vedel, pa tudi sam nisem mogel izvedeti, ali se je Opica vkrcala na ladjo ali pa je morda ubrala ovinek čez Sueško ožino: 30 gotovo je le to, da je nazadnje prispela tja. Naša gospa se je znašla v prijetni družbi tolikerih golih opic; 35 in vsaka jo je pozdravila kakor visoko osebnost, občudovala njeno obleko in domnevala, da mora biti velika modrost, 40 bistroumnost in razsodnost te gizdalinske živali. Takoj so sklenile, in sicer nemine discrepante, da novi družici 45 zaupajo vodstvo velike odprave, ki naj bi v tisti prostrani deželi poiskala zaloge za preživetje 50 vse opičje druščine. (Takšno moč ima lepa obleka!) Voditeljica je na pohodu s četami pod svojim poveljstvom izgubila ne le pot, 55 temveč, kar je še huje, tudi pamet; in njene neumne družice so prečkale pobočja, gozdove, doline, griče, ravnine, puščave, reke, močvirja; 60 a ob koncu pohoda ni nobena ničesar opravila; pa v vsem svojem življenju niso šle na nobeno drugo odpravo, ki bi ji poveljeval 65 bolj vzvišen in bolj gizdav poveljnik. Le malo je manjkalo, pa bi ob tem podvigu vse opice izgubile življenje; in iz izkušnje so spoznale, da obleka ne daje znanja. 70 A ni treba v Tetuán: tudi pri nas se najdejo opice, ki bodo, četudi se oblečejo v učenjake, ostale natanko to, kar so bile poprej.

Izvirnik

(Hay trajes propios de algunas profesiones literarias, con los cuales aparentan muchos el talento que no tienen.)

Aunque se vista de seda La Mona, Mona se queda. El refrán lo dice así; Yo también lo diré aquí, Y con eso lo verán 5 En fábula y en refrán. Un traje de colorines, Como el de los matachines, Cierta Mona se vistió; Aunque más bien creo yo 10 Que su amo la vestiría, Porque difícil sería Que tela y sastre encontrase. El refrán lo dice: pase. Viéndose ya tan galana, 15 Saltó por una ventana Al tejado de un vecino, Y de allí tomó el camino Para volverse a Tetuán. Esto no dice el refrán, 20 Pero lo dice una historia De que apenas hay memoria, Por ser el autor muy raro (Y poner el hecho en claro No le habrá costado poco). 25 Él no supo, ni tampoco He podido saber yo, Si la Mona se embarcó, O si rodeó tal vez Por el istmo de Suez: 30 Lo que averiguado está Es que por fin llegó allá. Vióse la señora mía En la amable compañía De tanta mona desnuda; 35 Y cada cual la saluda Como a un alto personaje, Admirándose del traje, Y suponiendo sería Mucha la sabiduría, 40 Ingenio y tino mental Del petimetre animal. Opinan luego al instante, Y nemine discrepante, Que a la nueva compañera 45 La dirección se confiera De cierta gran correría, Con que buscar se debía En aquel país tan vasto La provisión para el gasto 50 De toda la mona tropa. (¡Lo que es tener buena ropa!) La directora, marchando Con las huestes de su mando, Perdió, no sólo el camino, 55 Sino, lo que es más, el tino; Y sus necias compañeras Atravesaron laderas, Bosques, valles, cerros, llanos, Desiertos, ríos, pantanos; 60 Y al cabo de la jornada Ninguna dió palotada; Y eso que en toda su vida Hicieron otra salida En que fuese el capitán 65 Más tieso ni más galán. Por poco no queda mona A vida con la intentona; Y vieron por experiencia Que la ropa no da ciencia. 70 Pero, sin ir a Tetuán, También acá se hallarán Monos que, aunque se vistan de estudiantes, Se han de quedar lo mismo que eran antes.

Nalagam bralnik