Waltey

Prevod

Pripovedujejo tudi, da je neki naivnež hodil po poti, v roki držal povodec svojega osla in ga vlekel za seboj. Zagledala sta ga dva prevaranta in eden je rekel drugemu: »Temu možu bom vzel osla.« Drugi ga je vprašal: »Kako pa mu ga boš vzel?« Odvrnil je: »Pojdi za menoj, pa ti pokažem.« Tovariš mu je sledil, prevarant pa je stopil k oslu, mu snel povodec in žival izročil tovarišu. Nato si je povodec nataknil na glavo in hodil za naivnežem, dokler ni bil prepričan, da je tovariš že odšel z oslom. Tedaj se je ustavil. Naivnež je potegnil za povodec, vendar se prevarant ni premaknil. Obrnil se je in videl, da ima povodec na glavi človek, zato ga je vprašal: »Kaj pa si ti?« Odgovoril mu je: »Tvoj osel sem in moja zgodba je nenavadna. Imel sem staro, pobožno mater. Nekega dne sem prišel k njej pijan in rekla mi je: ‘Sin moj, pokesaj se pred vzvišenim Bogom za te grehe.’ Jaz pa sem pograbil palico in jo z njo pretepel. Preklela me je in vzvišeni Bog me je spremenil v osla ter me izročil v tvoje roke. Ves ta čas sem ostal pri tebi, danes pa se me je mati spomnila in Bog ji je omehčal srce. Molila je zame in Bog mi je vrnil človeško podobo.« Mož je vzkliknil: »Ni moči ne sile razen pri Bogu, Vzvišenem, Veličastnem! Pri Bogu te prosim, brat, odpusti mi, da sem te jezdil in ti počel še vse drugo.« Nato ga je izpustil in odšel. Lastnik osla se je vrnil domov, ves omamljen od skrbi in žalosti. Žena ga je vprašala: »Kaj te je doletelo in kje je osel?« Rekel ji je: »Nič ne veš o tem, kaj se je zgodilo z oslom, zato ti bom povedal.« Povedal ji je zgodbo, ona pa je vzkliknila: »Gorje nama pred vzvišenim Bogom! Ves ta čas sva človeka silila, da nama je služil!« Dala je miloščino in prosila odpuščanja. Mož je potem nekaj časa posedal doma brez dela, dokler mu žena ni rekla: »Kako dolgo boš še sedel doma križem rok? Pojdi na trg, kupi nama osla in se z njim loti dela.« Odšel je na trg in se ustavil pri oslih. In glej, tam so prodajali njegovega osla! Ko ga je prepoznal, je stopil k njemu, približal usta njegovemu ušesu in mu zašepetal: »Gorje ti, nesrečnik! Gotovo si se spet napil in pretepel mater. Pri Bogu, nikoli več te ne kupim!« Nato ga je pustil tam in odšel.

Izvirnik

فلما كانت الليلة ٣٨٨

ومما يُحكَى أن أحد المغفلين كان سائرًا وبيده مقود حماره وهو يجره خلفه، فنظره رجلان من الشطار، فقال واحد منهما لصاحبه: أنا آخذ هذا الحمار من هذا الرجل. فقال له: كيف تأخذه؟ فقال له: اتعبني وأنا أريك. فتبعه فتقدَّمَ ذلك الشاطر إلى الحمار، وفكَّ منه المقود وأعطاه لصاحبه وحط المقود في رأسه، ومشى خلف المغفل حتى علم أن صاحبه ذهب بالحمار ثم وقف، فجَرَّه المغفل بالمقود فلم يمشِ، فالتفت إليه فرأى المقود في رأس رجل، فقال له: أي شيء أنتَ؟ فقال له: أنا حمارك ولي حديث عجيب، وهو أنه كان لي والدة عجوز صالحة جئتُ إليها في بعض الأيام وأنا سكران، فقالت لي: يا ولدي، تُبْ إلى الله تعالى من هذه المعاصي. فأخذتُ العصا وضربتُها بها، فدعت عليَّ فمسخني الله تعالى حمارًا، وأوقعني في يدك، فمكثت عندك هذا الزمان كله، فلما كان هذا اليوم تذكَّرَتْني أمي وحنَّنَ الله قلبها عليَّ، فدعت لي فأعادني الله أدميًّا كما كنتُ. فقال الرجل: لا حول ولا قوة إلا بالله العلي العظيم، بالله عليك يا أخي أن تجعلني في حلٍّ مما فعلتُه بكَ من الركوب وغيره. ثم خلى سبيله ومضى ورجع صاحب الحمار إلى داره وهو سكران من الهمِّ والغمِّ، فقالت له زوجته: ما الذي دهاك وأين الحمار؟ فقال لها: أنتِ ما عندك خبر بأمر الحمار، فأنا أخبرك به. ثم حكى لها الحكاية فقالت: يا ويلنا من الله تعالى، كيف مضى لنا هذا الزمان كله ونحن نستخدم بني آدم؟ ثم إنها تصدَّقَتْ واستغفرَتْ، وجلس الرجل في الدار مدةً وهو من غير شغل، فقالت له زوجته: إلى متى هذا القعود في البيت من غير شغل؟ فامضِ إلى السوق واشترِ لنا حمارًا واشتغل عليه، فمضى إلى السوق ووقف عند الحمير، وإذا هو بحماره يُباع، فلما عرفه تقدَّمَ إليه ووضع فمه على أذنه وقال له: ويلك يا مشئوم، لعلك رجعت إلى السكر وضربتَ أمك، والله ما بقيت أشتريك أبدًا. ثم تركه وانصرف.

Nalagam bralnik