Prevod
V letih Yuanjia za vladavine cesarja Huana iz dinastije Han so si ženske v prestolnici začele oblikovati »žalostne obrvi«, se ličiti s »solznim ličilom«, si spletati »pričesko padca s konja«, hoditi s »prelomljenim pasom« in se smehljati z »nasmehom bolečih zob«. »Žalostne obrvi« so bile tanke in vijugasto ukrivljene. Pri »solznem ličilu« so si pod očmi nanesle rahlo plast ličila, kakor da bi pravkar jokale. Pri »pričeski padca s konja« so si lase spele v figo, povešeno na eno stran. Pri hoji s »prelomljenim pasom« so stopale tako, da stopala niso bila naravnost pod trupom. Pri »nasmehu bolečih zob« so se smehljale, kakor da jih bolijo zobje, brez prave vedrine in veselja. Te navade je prva uvedla Sun Shou, žena velikega generala Liang Jija; ženske v prestolnici so jih soglasno prevzele, nato pa so jih posnemali po vseh kitajskih deželah. Bilo je, kakor da Nebo svari: »Prišli bodo oboroženi konjeniki, da jih zajamejo. Ženske bodo v skrbeh in žalosti mrščile obrvi ter jokale; uradniki in vojaki jih bodo vlekli in cukali, jim upogibali pas in hrbet ter jim razmršili in postrani nagnili fige. Četudi se bodo silile v pogovor in smeh, v tem ne bo več nobenega veselja.« Pozneje so Liang Jija usmrtili skupaj z vsem njegovim rodom.
