Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo; kajti ko ne bi bilo, se tudi ne bi pripovedovalo; bilo je v tistih časih, ko je topol rodil hruške, vrba pa vijolice; ko so se medvedje tepli z repi; ko so si volkovi in jagnjeta padali v objem, se poljubljali in bratili; ko so bolhi eno nogo podkovali z devetindevetdesetimi okami železa, pa se je pognala v nebesne višave in nam od tam prinašala zgodbe; ko se je muha na steni podpisovala: »Še večji lažnivec je, kdor ne verjame.« Živela sta nekoč mogočen cesar in cesarica, oba mlada in lepa. Želela sta si otrok in večkrat storila vse, kar je bilo za to treba; hodila sta k zdravilcem in modrijanom, da bi jima pogledali v zvezde in prerokovali, ali bosta dobila otroke, a vse zaman. Nazadnje je cesar slišal, da v bližnji vasi živi vešč starček, in poslal ponj; toda ta je odposlancem odgovoril, naj tisti, ki ga potrebuje, pride k njemu. Cesar in cesarica sta se torej odpravila na pot, vzela s seboj nekaj velikih bojarjev, vojakov in služabnikov ter šla k starčku domov. Ko ju je starček zagledal od daleč, jima je prišel naproti in brž rekel: »Zdrava in dobrodošla! Toda vedi, cesar: želja, ki jo nosiš v srcu, ti bo prinesla žalost.« »Nisem te prišel spraševat o tem,« je dejal cesar, »temveč ali imaš kakšno zdravilo, da bi dobila otroke. Če ga imaš, nama ga daj.«
»Imam,« je odgovoril starček, »toda dobila bosta le enega otroka. To bo ljubeznivi Făt-Frumos, vendar vama ne bo dano uživati sreče z njim.« Cesar in cesarica sta vzela zdravilo in se vesela vrnila v palačo. Čez nekaj dni je cesarica začutila, da je noseča. Vse cesarstvo, ves dvor in vsi služabniki so se veselili te novice. Toda še preden je napočila ura rojstva, je otrok začel jokati in noben zdravilec ga ni mogel pomiriti. Tedaj mu je cesar začel obljubljati vse dobrine sveta, a ga tudi s tem ni mogel utišati. »Tiho, očkov ljubi,« je govoril cesar, »dal ti bom to ali ono cesarstvo; tiho, sine, za ženo ti bom dal to ali ono cesarjevo hčer,« in še marsikaj podobnega. Ko je nazadnje videl, da nič ne pomaga, je dodal: »Tiho, sinko, dal ti bom mladost brez starosti in življenje brez smrti.« Tedaj je otrok utihnil in se rodil; služabniki so udarili po bobnih in zatrobili v trobente, po vsem cesarstvu pa je cel teden vladalo veliko veselje. Bolj ko je otrok rasel, bistrejši in pogumnejši je postajal. Dali so ga v šole in k modrijanom, in vsega, česar so se drugi otroci učili leto dni, se je on naučil v enem mesecu; cesar je kar umiral in spet oživljal od veselja. Vse cesarstvo se je ponašalo s tem, da bo dobilo modrega in učenega cesarja, kakršen je bil kralj Salomon. Čez čas pa je deček postal otožen, žalosten in zamišljen, ne da bi kdo vedel, kaj mu je. Nekega dne, prav ko je dopolnil petnajst let in je cesar sedel za mizo z vsemi bojarji in cesarskimi služabniki ter gostoval z njimi, je Făt-Frumos vstal in rekel: »Oče, prišel je čas, da mi daš, kar si mi obljubil ob rojstvu.« Ko je cesar to slišal, se je silno užalostil in mu dejal: »Ljubi sin, kje naj ti vendar dobim kaj takega, o čemer še nihče ni slišal? Takrat sem ti to obljubil samo zato, da bi te pomiril.« »Če mi ti, oče, tega ne moreš dati, moram prepotovati ves svet, dokler ne najdem tistega, kar mi je bilo obljubljeno in zaradi česar sem se rodil.« Tedaj so vsi bojarji s cesarjem vred pokleknili predenj in ga prosili, naj ne zapusti cesarstva. »Tvoj oče je že star,« so govorili bojarji, »tebe bomo posadili na prestol in ti za ženo pripeljali najlepšo cesarico pod soncem.« Toda nikakor ga niso mogli odvrniti od njegovega sklepa, saj je trdno stal za svojo besedo kakor skala. Ko je oče videl, da drugače ne bo šlo, mu je dovolil oditi in ukazal, naj mu pripravijo živež za na pot in vse, kar bo potreboval. Nato se je Făt-Frumos odpravil v cesarske hleve, kjer so bili najlepši žrebci iz vsega cesarstva, da bi si enega izbral. Toda katerega koli je prijel za rep, vsakega je podrl na tla, in tako so popadali vsi konji. Ko je že hotel oditi, je še enkrat ošinil hlev s pogledom in v kotu zagledal garjavega, ranavega in suhega konja. Stopil je k njemu, a ko ga je prijel za rep, je konj obrnil glavo in rekel: »Kaj ukazuješ, gospodar? Hvala Bogu, da mi je dal dočakati, da je name spet položil roko junak.« Uprl se je v noge in obstal pokonci kakor sveča. Făt-Frumos mu je povedal, kaj namerava, konj pa mu je dejal: »Da boš dosegel, kar si želiš, moraš očeta prositi za lok, tul s puščicami in oblačila, ki jih je nosil kot mladenič; zame pa moraš šest tednov skrbeti z lastnimi rokami in mi dajati ječmen, kuhan v mleku.« Ko je cesarja prosil za stvari, ki mu jih je svetoval konj, je ta poklical dvornega oskrbnika in mu ukazal, naj odpre vse skrinje z oblačili, da si bo sin izbral, kar mu bo po volji. Făt-Frumos je tri dni in tri noči brskal po njih, dokler ni nazadnje na dnu neke stare skrinje našel očetovega orožja in oblačil iz mladih let; orožje je bilo že močno zarjavelo. Z lastnimi rokami ga je začel čistiti in po šestih tednih se je svetilo kakor ogledalo. Obenem je skrbel za konja, kakor mu je ta naročil. Dela je imel na pretek, a nazadnje mu je uspelo. Ko je konj slišal, da so oblačila in orožje očiščeni in pripravljeni, se je stresel, vse garje in kraste so odpadle z njega in spet je bil tak, kakršnega je povrgla mati: rejen, krepak konj s štirimi perutmi. Ko ga je Făt-Frumos zagledal takega, mu je rekel: »Čez tri dni odrineva.« »Naj živiš, gospodar! Če ukažeš, sem pripravljen že danes,« mu je odgovoril konj. Tretjega dne zjutraj sta bila ves dvor in vse cesarstvo zavita v žalost. Făt-Frumos, oblečen kakor junak, z mečem v roki in na izbranem konju, se je poslovil od cesarja, cesarice, vseh velikih in malih bojarjev, vojakov in vseh dvornih služabnikov. S solzami v očeh so ga prosili, naj opusti to potovanje, da ne bi šel v gotovo smrt. Toda on je konju zasadil ostroge in kakor veter oddirjal skozi vrata; za njim so šli vozovi z živežem in denarjem ter kakih dvesto vojakov, ki jim je cesar ukazal, naj ga spremljajo. Ko je zapustil očetovo cesarstvo in prišel v pustinjo, je vse svoje bogastvo razdelil med vojake, se od njih poslovil in jih poslal domov. Zase je obdržal le toliko živeža, kolikor ga je konj mogel nositi. Obrnil se je proti vzhodu in šel in šel, tri dni in tri noči, dokler ni prispel na prostrano planjavo, posejano s človeškimi kostmi. Ustavila sta se, da bi si odpočila, in konj mu je rekel: »Vedi, gospodar, da sva tu na posestvu Gheonoaie, ki je tako hudobna, da nihče ne stopi na njeno zemljo, ne da bi ga ubila. Tudi ona je bila nekoč ženska kakor vse druge, a prekletstvo staršev, ki jih ni ubogala, temveč jih je nenehno trpinčila, jo je spremenilo v pošast. Ta hip je pri svojih otrocih, jutri pa jo bova v gozdu, ki ga vidiš pred seboj, srečala, ko te bo prišla pogubit. Strahotno velika je, toda nikar se ne prestraši. Pripravi lok, da jo ustreliš, meč in sulico pa imej pri roki, da ju boš uporabil, če bo treba.« Legla sta k počitku, a sta izmenoma stražila. Naslednji dan ob svitu sta se pripravila, da bi šla skozi gozd. Făt-Frumos je konja osedlal in mu nadel uzdo, sedelni pas pa zategnil močneje kakor po navadi, nato sta odrinila. Tedaj se je zaslišalo strašno hrumenje. Konj mu je rekel: »Drži se, gospodar, in bodi pripravljen, Gheonoaia se bliža!« Prihajala je tako silovito, da je podirala drevesa. Konj se je kakor veter dvignil nadnjo in Făt-Frumos ji je s puščico odstrelil nogo. Ko je že nameraval izstreliti drugo, je zavpila: »Stoj, Făt-Frumos, nič ti ne storim!« Ker je videla, da ji ne verjame, mu je dala pisno obljubo, podpisano z lastno krvjo. »Naj ti dolgo živi konj, Făt-Frumos,« je še rekla, »saj je pravi čudežni konj! Ko ne bi bilo njega, bi te živega požrla; zdaj pa si ti opravil z menoj. Vedi, da do danes še noben smrtnik ni drznil prekoračiti mojih meja in priti tako daleč. Tistih nekaj norcev, ki so si to upali, je komaj prišlo do planjave, kjer si videl toliko kosti.« Odšli so k njej domov, kjer je Gheonoaia Făt-Frumosa pogostila in počastila kakor popotnega gosta. Ko so sedeli za mizo in se gostili, ona pa je stokala od bolečine, je nenadoma vzel iz torbe njeno nogo in jo postavil nazaj na svoje mesto; pri priči je ozdravela. Od veselja je prirejala gostijo tri dni zapored in prosila Făt-Frumosa, naj si za ženo izbere katero od njenih treh hčera, lepih kakor vile. Toda on ni hotel in ji je odkrito povedal, kaj išče. Tedaj mu je dejala: »S konjem, kakršnega imaš, in s svojim junaštvom boš po mojem res uspel.« Po treh dneh sta se pripravila in odrinila. Făt-Frumos je potoval in potoval, po dolgi in še daljši poti, in ko je prekoračil meje Gheonoaiinega posestva, je prišel na lepo planjavo, na eni strani poraslo s cvetočo travo, na drugi pa ožgano. Vprašal je konja, zakaj je trava požgana, in ta mu je odgovoril: »Tukaj sva na posestvu Scorpie, Gheonoaiine sestre. Tako hudobni sta, da ne moreta živeti skupaj. Zadelo ju je prekletstvo staršev in zato sta postali zverini, kakršni vidiš. Njuno sovraštvo je strašno, da Bog pomagaj; druga drugi bi radi iztrgali zemljo. Ko je Scorpia močno razjarjena, bruha ogenj in smolo. Očitno se je sprla s sestro in prišla, da bi jo pregnala z njene zemlje, spotoma pa je požgala travo. Še hujša je od sestre in ima tri glave. Malo si odpočijva, gospodar, jutri navsezgodaj pa bodiva pripravljena.« Naslednji dan sta se pripravila kakor pred srečanjem z Gheonoaio in odšla. Tedaj sta zaslišala rjovenje in šumenje, kakršnega dotlej še nista slišala. »Pripravi se, gospodar, prihaja pošastna Scorpia!« Scorpia, z eno čeljustjo na nebu in z drugo na zemlji, je bruhala plamene in se bližala hitro kakor veter. Konj se je kakor puščica dvignil nadnjo in jo od strani napadel. Făt-Frumos je izstrelil puščico in ji odbil eno glavo; ko ji je hotel odbiti še drugo, ga je Scorpia v solzah prosila, naj ji prizanese, češ da mu ne bo nič storila. Da bi mu to zagotovila, mu je dala pisno obljubo z lastno krvjo. Pogostila ga je še bogateje kakor Gheonoaia, on pa ji je vrnil glavo, ki ji jo je odstrelil; komaj jo je pristavil nazaj, se je že zarasla. Po treh dneh sta odšla naprej. Ko sta prekoračila tudi meje Scorpiinega posestva, sta šla in šla in še kar šla, dokler nista prispela na poljano, polno samih cvetlic, kjer je vladala večna pomlad. Vsaka cvetlica je bila posebno lepa in je tako sladko dišala, da se je človeku kar zvrtelo; vlekel je lahen vetrič, ki se je komaj čutil. Tu sta se ustavila, da bi si odpočila, in konj mu je rekel: »Kakor koli že, do sem sva prišla, gospodar. Toda čaka naju še ena preizkušnja, velika nevarnost. Če nama Bog pomaga, da se rešiva tudi te, bova zares junaka. Nedaleč od tod stoji palača, kjer prebivata mladost brez starosti in življenje brez smrti. Obdaja jo gost, visok gozd, v njem pa živijo vse najdivjejše zveri tega sveta. Noč in dan budno stražijo in nešteto jih je. Z njimi se ni mogoče bojevati, skozi gozd pa nikakor ne moreva. Poskusiva torej, ali bi ga mogla preleteti.« Ko sta počivala kakšna dva dni, sta se spet pripravila na pot. Tedaj je konj zadržal dih in rekel: »Gospodar, zategni sedelni pas, kolikor moreš, ko zajahaš, pa se trdno upri v stremena in se oprimi moje grive. Noge tišči k mojim pazduham, da me ne bodo ovirale pri letu.« Făt-Frumos je zajahal, poskusila sta in že čez hip bila blizu gozda. »Gospodar,« je spet rekel konj, »zdaj hranijo gozdne zveri in vse so zbrane na dvorišču. Pojdiva čez.« »Pojdiva,« je odgovoril Făt-Frumos, »in Bog naj se naju usmili.« Dvignila sta se visoko in zagledala palačo, ki se je tako bleščala, da bi človek laže gledal v sonce kakor vanjo. Preletela sta gozd, in prav ko sta se hotela spustiti pred stopnišče palače, je konj z nogo čisto narahlo oplazil vrh nekega drevesa. Pri priči je vzvaloval ves gozd in zveri so zarjovele, da so se človeku lasje ježili. Pohitela sta proti tlom, in če gospodarica palače ne bi bila zunaj ter hranila svojih mladičev — tako je namreč imenovala gozdne zveri — bi bila brez dvoma izgubljena. Bolj iz veselja, ker je nekdo prišel, ju je rešila, saj dotlej pri sebi še ni videla človeške duše. Ustavila je živali, jih pomirila in poslala na njihova mesta. Gospodarica je bila visoka, vitka, ljubka vila in tako lepa, da ji ni bilo para. Ko jo je Făt-Frumos zagledal, je od osuplosti obstal. Ona pa ga je sočutno pogledala in rekla: »Dobrodošel, Făt-Frumos! Kaj iščeš tukaj?« »Iščem,« je odgovoril, »mladost brez starosti in življenje brez smrti.« »Če iščeš to, kar si rekel, je tukaj.« Tedaj je razjahal in vstopil v palačo. Tam je našel še dve ženski, prav tako mladi; bili sta njeni starejši sestri. Začel se je zahvaljevati vili, ker ga je rešila nevarnosti, one pa so od veselja pripravile imenitno večerjo, postreženo samo v zlatem posodju. Konja so spustili, da se je pasel, kjer ga je bila volja; nato so oba predstavile vsem zverem, tako da sta se lahko brez skrbi sprehajala po gozdu. Ženske so ga prosile, naj odtlej ostane pri njih, saj so se, kakor so pravile, naveličale živeti zmeraj same. On ni čakal, da bi ga prosile še enkrat, temveč je z vsem veseljem privolil, saj je prav to iskal. Počasi so se navadili drug na drugega; povedal jim je svojo zgodbo in vse, kar je doživel, preden je prišel do njih, in kmalu se je poročil z najmlajšo. Ob poroki so mu gospodarice hiše dovolile hoditi povsod po okolici, kamor bi ga bila volja; le v neko dolino, ki so mu jo tudi pokazale, ni smel, saj se mu tam ne bi dobro godilo. Povedale so mu, da se imenuje Dolina solza. Tam je preživel neizmerno dolgo časa, ne da bi to opazil, saj je ostal prav tako mlad kakor ob prihodu. Hodil je po gozdu in nikoli ga ni zabolela niti glava. Užival je v zlatih palačah, živel v miru in spokojnosti z ženo in svakinjama, se veselil lepote cvetlic ter sladkega in čistega zraka in bil srečen. Pogosto je hodil na lov. Nekega dne pa se je pognal za zajcem, izstrelil eno puščico, nato še drugo, a ga ni zadel. Razjezen je stekel za njim in izstrelil še tretjo; s to ga je zadel. Toda nesrečnež v lovski vnemi ni opazil, da je med zasledovanjem zajca zašel v Dolino solza. Pobral je zajca in se vračal domov, ko ga je nenadoma prevzelo silno domotožje po očetu in materi. Ni si drznil povedati čarobnim ženam, a so same spoznale, kaj se dogaja, po žalosti in nemiru, ki sta ga obšla. »Nesrečnež, stopil si v Dolino solza!« so prestrašeno vzkliknile. »Res sem, drage moje, a te neumnosti nisem storil nalašč. Zdaj hirám od hrepenenja po starših, vendar tudi vas ne morem zapustiti. Že dolgo sem z vami in nad ničimer se ne morem pritoževati. Vendar bom šel še enkrat pogledat starše, potem pa se bom vrnil in nikoli več odšel.« »Ne zapuščaj nas, ljubi! Tvoji starši so mrtvi že stotine let, in če greš, se bojimo, da se ne boš več vrnil. Ostani z nami, saj nam srce govori, da boš umrl.«
Vse prošnje treh žena in tudi konjeve niso mogle pomiriti njegovega hrepenenja po starših, ki ga je vsega razjedalo. Nazadnje mu je konj rekel: »Če me nočeš poslušati, gospodar, vedi, da boš za vse, kar se ti bo zgodilo, kriv samo ti. Nekaj ti bom predlagal, in če sprejmeš moj pogoj, te odnesem nazaj.« »Z veseljem sprejmem,« je rekel, »povej.« »Ko prideva do palače tvojega očeta, te odložim in se vrnem, če boš hotel ostati tam le eno uro.« »Naj bo tako,« je odgovoril. Pripravila sta se za odhod, objel se je z ženami, in ko so se poslovili drug od drugega, sta odšla, njih pa pustila vzdihujoče in solznih oči. Prispela sta tja, kjer je bilo nekoč Scorpiino posestvo; tam sta našla mesta, gozdovi pa so se spremenili v polja. Spraševal je ljudi o Scorpii in njenem bivališču, a so mu odgovarjali, da so njihovi dedje slišali svoje pradede pripovedovati takšne pravljice. »Kako je to mogoče?« jim je govoril Făt-Frumos. »Saj sem šel tod mimo komaj predvčerajšnjim!« In pripovedoval jim je vse, kar je vedel. Prebivalci so se mu smejali kakor nekomu, ki blede ali sanja pri belem dnevu, on pa je nejevoljno odšel naprej, ne da bi opazil, da so mu pobelili lasje in brada. Ko je prišel na Gheonoaiino posestvo, je spraševal enako kakor na Scorpiinem in dobil enake odgovore. Ni mogel razumeti, kako so se kraji v nekaj dneh tako zelo spremenili. Spet je žalosten odšel naprej, z belo brado do pasu, in čutil, da mu noge že malce trepetajo. Nazadnje je prispel v očetovo cesarstvo. Tam so bili drugi ljudje, druga mesta, stara pa so se tako spremenila, da jih ni več prepoznal. Naposled je prišel do palače, v kateri se je rodil. Komaj je razjahal, mu je konj poljubil roko in rekel: »Ostani zdrav, gospodar; vračam se tja, od koder sva prišla. Če bi rad šel tudi ti, brž zajahaj in pojdiva.« »Srečno pot! Upam, da se kmalu vrnem tudi jaz.« Konj je odletel hitro kakor puščica. Ko je zagledal porušeno palačo, preraščeno s plevelom, je zavzdihnil in se s solzami v očeh skušal spomniti, kako razkošno se je nekoč svetila in kako je v njej preživel otroštvo. Dvakrat ali trikrat je obšel vse naokrog in pregledoval vsako sobo, vsak kotiček, ki ga je spominjal na preteklost, pa hlev, v katerem je našel konja. Nato se je spustil v klet, katere vhod so napol zasule ruševine. Z belo brado do kolen, z rokami privzdigujoč veke in komaj še hodeč, je iskal sem ter tja, a našel le razmajano skrinjo. Odprl jo je, vendar v njej ni bilo ničesar. Dvignil je še pokrov notranjega predalčka in slaboten glas mu je rekel: »Dobrodošel! Ko bi še malo zamudil, bi poginila tudi jaz.« Njegova smrt, ki se je v predalčku že vsa posušila in postala kakor trska, mu je prisolila zaušnico; mrtev se je zgrudil in se pri priči spremenil v prah. Jaz pa sem na sedlo zajahal in vam to zgodbo povedal.
Izvirnik
fost o data ca nici o data ; a de n'ar fi nu s'ar mai povesti ; de cand facea plopprul pere §i rachita micpnele ; de cand se bateau uril in coadd; de cand se luau de gat lupii cu mieii de se sarutaii infralindu-se ; de cand se potcovea puricele la un picior cu noue-deci si nou6 de oca de fer §i s'armica In slava cerului de ne aducea povesti De dud se stria musca pe parete Mal mincinos tine nu crede. A font o data unii imperat mare si o imperatesa, amandoi tiueri ,i frumo0, si voind sa aiba copii, a facutii de mai multe on tot ce trebuia sa faca pentru acesta; a amblat pe la vraci si filosofi, ca sa le caute la stele si sa le ghicesca data or sa faca copii ; dar in zadar. In sfar§it audind imperatul ca este la un sat aproape un uuchias dibaciii, a trimis sä-1 theme; dar el respunse trimisilor ca: tine are trebuinta, sa vie la dansul. S'an sculat deci imperatul t4i imperatesa, si luand cu den01 vr'o cap-va boeri marl, osta0 si slujitori, s'ail dus la within acasa. Unchinul, cum i-a vedut de departe, a exit sal intimpine §i tot d'o data le-a dis : Bine afi venit sdnetosi ; dar ce ambli, imp6rate, sä Ai 1 Dorinta ce ai, -o sa-ti aduca intristare. Eil nu am venit sa to intreb asta, dise imperatul, ci data ai ce-va lecuri care sa ne facS sa avem copii, ain't dal.
Am, respunse unchiapl ; dar numai un copil o facets. El o se/ fie Fet-frumos dragastos, §i parte n'o sä aveg de el. Luand imperatul si imperatesa lecurile, s'aft tutors veseli la palat, §i peste cate-va elile imperateasa s'a simtit insarcinata. TOta imperatia, si tote/ curtea, si toti slujitorii veselit de acesta Intemplare. Mai 'naiute insa de a veni cesul nascerii, copilul se puse pe plans, de n'a putut nits un vracia sag impace. Atunci imperatul a inceput sa-T fagadueasca tote bunurile din lume, dar nits ass n'a fost cu putinta se/ -1 face/ sä tad. Tad, dragul tatei, clicea imperatul, ca ti-oia da imperatia cutare, salt cutare; tad, fiule, ca da de sotie pe cutare sail cutare fats de imperat, alte multe d'al de astea; In sfaqit, data v6clu.§i veclu ca nu face, 11 ma! (Jim : tad: fetul ca ti -ohl da Tirterefe fare/ ba.tretnefe §i viata far& de m6rte. Atunci copilul tacu qi se nascu; ear slujitorii deters In timpine in surle §i in toga imperatia se !Ulu veselie mare o s6ptemana intrega. De ce crescea copilul, d'aceea se facea mai islet si mai Indrasnet. Ii deters pe la scoff §i filosoff, si tote invetaturile pe care alti copil le Inveta intr'un an, el le inveta Intr'o lung ; ast-fel in cat imperatul murea invia de bucurie. TOta imperatia. se falea ca o sä aiba un imperat Intelept si procopsit ca Solomon imperat. De la o vreme incOce insa, nu schl ce avea, ca era tot gale,,, trist dus pe gandurl. Ear cand fuse intr'o Ali tocmai cand copilul implinea tint!-spre-ciece an!, si imperatul se afla la masa cu totI boerii slujbnil imperatiei si se chefuiaa, se scula Fet-frumos Oise : Tata, a venit vremea sa-mi dal ceea ce mi-aI fagaduit la nascere. Auclind acesta imperatul s'a Intristat forte §i I-a Dar bine, fiule, de unde pot ell sa-II daft un ast-fel de lucru ne-maI audit; data fagaduit atunci, a fost numal ca se/ to impac. Dad tu, tats, nu poll sa-mi dal, apol sunt nevoit se/ cutreer Iota lumea pans voift gasi tagaduinta pentru care &am nascut. AtuncI totI kern si imperatul deters in genuchi cu rugaciu sa si 11-oin si men, si si si si si cjis-: si ti-am sal
ne sa nu paraseascd imperdlia ; dicead boerii, tatal ted de a ci inainte e batranu, si o sa to radicAmii pe tine In scaun, qi avem sa -t1 aducem cea mai frumoasA imperatesa de sub sore de sofie ; dar n'a fost puting sa -1 intOrca din hotdrirea sa, ramdind statornic ca o Tiara In vorbele lui; dr tadacd vedu \Tech], ii dete voie, si puse la tale sd'i gatescd de drum merinde, §i tot ce-i trebuia. Apol, Fet-frumos se duse in grajdurile imperatesci, unde erad cei mai frtimo0 armdsari din Vita imperAtia, ca sa -s1 alegd unul ; dar, cum punea mana si apuca pe eke unul de coda, ii trantea, si ast-fel top caii *turd. In sfar§it, tocmai cand era sa esd, 41 mai aruncli ochii o data prin grajd, si zdrind intr'un colt un cal rapciugos, si bubos, slab, se duse la dansul ; dr cand puse mina pe coda lui, el 4,11 intorse capul §i dise : Ce poruncesci Stapane ? Multumesc lui Dumnedeil, ca 'ml-a ajutat sa ajung ca sa mai pue maina pe mine un voinic. Si Infepenindu-0 picierele, remase drept ca luminarea. Atunci Fet-frumos ii spuse ce avea de gand sa facd, §i calul ii clise : Ca sa ajungi la dorinfa ta, trebue sa ceri de la tats -ted arcul, tolba cu sAgefile si hainele ce le purta el cand era flacail ; er pe mine sä me ingrijesci cu insufi maim ta ,sese septemdni, sl ordul sa mi-1 dai fort in lapte. Cerend imperatului lucrurile ce-1 povetuise calul, el a chemat pre vdtaful curtii, §i i -a dat porunca ca sa-i descbida tote tronurile cu haine spre a-§i alege fiul seu pe acela care ii va placea. Fet-frumos, dupa ce rescoli trei trei nopli, gasi in sfar§it, in fundul unui tron vechift, armele si hainele Wanesed de cand era Mail, d it forte ruginite. Se aimed insu§i cu maim lui sa le curefe de rugind, si dupd sese septemani, isbuti a face sa lucesca armele ca oglinda. Tot °data ingriji §i de cal, precum ii ctise el. Destuld munca avu ; dar fid ca isbuti. Cand audi ,.3aluld de la Fet-frumos ca hainele si armele suet bine curatate §i preg,Atite, o data se scuturd si el, §i tote bubele ci rapciuga *Turd de pe densul si remase intocmai cum 11 fetase ma-sa, un cal gras, trupe§ si cu patru aripi ; vedeudul Fet-frumos ast-fel, ii .Jise : ta-seil si si palosul, suLta, stile si find -ca,
De adi in trei dile plecam. SA traesel stapane ; sunt Bata chiar adl, de poruncesci, ii respunse calul. A treia di de dimineata, tots curtea .si tota imperatia era plina de jale. Fet-frumos, imbracat ca un vitez, cu palosul in maim, ealare pe calul ce-si alesese, isi lua dioa buns de la imperatul, de la imperatesa, de la top boerii cei marl si eel midi, de la ostasi si de la top slujitorii eurfil, carii, cu lacramile in ()chi, It rugaii sA se lase de a face caletoria acesta, ca nu (laud care cum-va sa merga la peirea capului sal; dar el, pinteni calului, esi pe porta ca ventul, si dupa densul earale cu merinde, cu bani si vre-o doue sute de ostasi, pe care -i oranduise Irnperatul ca sa -1 insolesca. Dupe ce trecu afara de imperatia tatalui seii, si ajunse in pustietate, Fet-frumos, isi imparti tots avutia pe la ostasi, si luandu-si dioa bona, II trimise inapoi, oprindu-si pentru densul merinde numal cat a putut duce calul. Si apucand calea catre rasarit s'a dus, s'a dus, s'a dus, trei Bile si trei nopti, papa ce ajunse la o eampie intinsa, uncle era o multime de 6se de omeni. Stand sa se odihnesea, il disc calul: SA seii, stapane, ea aici suntem pe mosia unei Grheonoe, care e gat de rea, in cat nimeni nu calca pe mosia el fart sa fie omorat. A fost si ea femee ca tote femeile, dar blestemul parintilor pe care nu-i aseulta, ci II tot necajia, a facut-o sa fie gheonoe ; in clipa acesta este cu copiii el, dar main, in padurea ce o vedl, o s'o intalnim venind sa to prapadesca ; e grozav de mare; dart sa nu to sperii, ci sa fii Bata cu arcul ca sa o sagetezi, er palosul si sulita sa to tii la indemana, ca sa to stujesci cu densele caul va fi de trebuinta. Se deter& spre odihna ; dar pandea cand unul, cand altul. A doua di, cand se reversa docile, el se pregateaii sa treca padurea. Fet-frumos insela si infrana calul, si china o stranse mai mult de cat alta data, si porni; cand, audi o ciocanitura grosnica. Atunci calul ii disc : stapane, gala, ca eta se tine-te,
apropie GheonOea. Si cand venea ea, none, dobora copacii de iute mergea ; ear calul se urea ca ventul Jana cam d'asupra ei si Fet-frumos ii lua un picior cu sageta, si cand era gata a o lovi cu a doua sageta, striga ea : Stai, Fet-trumos ca nu-ti fac Si vectend ca nu o crede, ii dete inscris cu sangele sou. Sa-ti traiasca calul, Fet-frumos, ii mai dise ea, ca un nasdravan ce este; caci de nu era el, to mane= fript ; acum 1nsa m'ai mancat to pe mine ; sa scii ca pia adi nici un muritoril n'a cutezat sa calce hotarele* mele pand aicea ; tali -va nebuni caril incumes a o face, d'abia aii ajuns panel in cAmpia unde ai vedut osele cele multe. Se dusera acasa la densa, unde GheonOea ospeta pe Fetfrumos §i'1 omeni ca p'un caletord. Dar pe cand se aflail la masa si se chefuiail, era Gheoneea gemea de durere, de °data el il scese piciorul pe care 11 pastra in traista, i-1 puse la loc indata se vindeca. Gheonoaea, de bucurie, tinu masa trei Bile d'a randul ruga pe Fet-frumos alega de sotie pe una din cele trei fete ce avea, frumese ca nisce dine; el tusa nu voi, ci ii spuse curat ce cAuta ; atunci ea Ii Oise cu calul care IL ai, §i cu vitejia ta, creel ca ai sa isbutescI. Dupa trei dile, se pregatira de drum si porni. Morse, Fet-frumos, merse si er merse, c ale lunga si mai lunga dara cand fu de trecut peste hotarele Gheoneei, dete de o campie frumosa, pe de o parte cu erba inflorita, era pe de alts parte parlita. Atunci el intreba pe cal de ce este erba parlita 4 Si calul 11 respunse : Aici suntem pe mqia unei Scorpii, soca cu Gheoneea; de rele ce suntil nu potil sa traiasca la un lot ; blestemul parintilor le-a ajuns, si d'aia fa'cut lighioi asa precum le ved1; vrapakia for e grOsnica, nevoie de cap, vor sa-1 rapesca una de Ia alta pament ; dud Scorpia este necajita ref], varsa foe §i smola ; se vede ca a avut vr'o cearta cu sorasa, §i viind s'o gonesca de pe teremul el, a Ora erba pe unde a trecut ; ea este mai rea de cat sora-sa ci are trel aa niacin. §i nail gi ; sail
capete. Sä ne odihnim putin, stapane, si maine dis de dimineta sa fim gata. A doua di se pregatira, ca §i cand ajunsese la Gheonee, ci pornird. Gaud, auclird un urlet §i o vajietura, cum nu mai audisera ei pan& atunci. Fir gata, stapane, ca eta se apropie sgripsoreica de Scorpie. Scorpia, cu. o &lea in cer §i cu alta in pament, §i versand flacari, se apropie ca ventul de iute; era calul se urea repede ca sageta pan& cam d'asupra ci se lath asupra ei cam pe de o parte. Fet-frumos o sageta, si it shunt un cap ; dud era sa-I mai is un cap, Scorpia se ruga cu lacrami ca sa o ierte, ca nu-i face nimic ; si ca sa-1 incredinteze, ii dete /nscris cu sangele ei. Scorpia ospeta pe Fet-frumos si mai §i de cat Gbeoneea ; era el ii dete si densei inapoi capul ce 1-1 luase cu sageta, carele se lipi Indata cum it puse la Joe, si dupd trei Bile plecara mai departe. Trecend si peste hotarele Scorpiei, se dusera, se dusera, si era se mai dusera, liana ce ajunserA la camp numai de flori §i unde era numai primavara; fie-care flare era cu deosebire de mandra §i cu-un miros dulce de to imbata i tragea un ventipr tare abia adia ; aicea statura ei sa se odihnesca ; era calul ii dise. TrecurAm cum trecuram pant aci, stapane ; mai avem un hop ; avem sa dam peste o primejdie mare ; §i data ne-o ajuta Dumnedeil, sa scapam si de densa, apoi suntem voinici. Mai nainte de aci este palatal unde locuesce Tinerele farce batreinele §i vials farce de mode_ AcestA cast este Incongiurata cu o padure desa §i inalta, unde sta6 tote fiarele cele mai selbatice din lume; diva si noptea pazesc cu neadormire si sunt multe forte ; cu densele nu este chip de a to bate ; §i Ca sa trecem prin padure e peste pate ; nol insa sa ne silim, dac'om putea, sa grim pe d'asupra. Dupa ce se odihnira vre-o doue dile, se pregatird ear4I ; atunci calul tinenduil resuflarea, dise : Sta'pane, strange chinga cat pop de mull, si IncalecAnd
sa te fa bine si in scarf, si de coama mea ; piciorele sa le tii lipite pe langa suptiora mea, ca sa nu me 7aticnesci in sborul med. Se urea, facu proba, si in tr'un minut fu aprope de padure. Stapane, mai clise calul, acum e timpul cand se da denaancare fiaralor padurel si sunt adunate tote in curte, sa trecem. Sa trecem, raspunse Fet-frumos, si Dumnecleil sa se indure de not. Se urcara in sus, si veclura palatul stralucind ast-fel, de, la sore te puteai uita, dar la densul ba. Trecura pe d'asupra padurel si tocmai cand eraii sa se lase in jos la scara palatului, d'abia, d'abia atinse cu piciorul verfulli until copacitt si d'odata toata padurea se puse in miscare ; dobitoacele de ti se Ikea parul maciuca pe cap. Se grabira de se lasara in jos ; si de nu era Demna palatului afara, Band demancare puilor ei (cad asa numea ea lighionile din padure), ii prapadea negresit. Mai mull de bucurie ml venit, ii scapti ea ; caci nu mai vecluse pans atunci suflet de om pe la densa. Opri pe dobitOce, de le Imblancli si le trimise la locul lor. Stapana era o clina 'nalta, suptirica gi detalase, si frumoasa, nevoe mare l Cum o veciu Fat-frumos remase incremenit. Dar ea, uitandu-se cu mil& la densul, II dise : Bine at venit, Fat -frumos t Ce cauti pe aici ? Cautam, clise e1, Tinerete far& bettranete si viafa feirci de moarte. Daca alit* ceea ce disesi, aci este. Atunci descalica si intra in palat. Acolo gasi anca doua femei una ca alta de tinere ; eratt surorile cele mai mart. El incepu sa multumeasca clineI pen tru ca 1-a scapat de primejdie ; era ele, de bucurie gatira o dna placuta numai In vase de aur. Calului II dete drumul set pasta pe unde va voi densul; pe urma ii facura cunoscuti tutulor lighiOnelor, de puteaii ambla in thud grin padure. Femeile it rugara sa locuiasca de aci inainte cu densele, cad, urlari at
4iceati ca II se urase .eciend tot singurele ; era el no astepta sA'l mai ;lie& o data, ci primi cu tots multumirea, ca unul ce aceea si cauta. Inset, !met, se deprinsera unit cu alfil, isi spuse istoria si ce pati Ora sa ajunga la densele, si nu dupfi multa vreme se si Insoli cu fata cea mai mica. La insofirea for stapAnele easel II deters voe sA mearga prin tote locurile de prin prejur, pe unde va voi; numai pe o vale, pe care i-o si aratara, ii disera sa nu merga; cAci nu va 11 bine de el, si-t si spusera ca area vale, se numea valea plangenii. Petrecu acolo vreme uitatA, fail a prinde de veste ; fi ind ca remasese tot asa de tiner, ca si cand venise. Trecea prin padure, fara sA-1 (lora mAcar capul. Se desfata in palaturile cele au rite ; treia in pace si in liniste cu sofia si cumnatele sale ; se bucura de frumusetea florilor Si de dulceta si curalenia aerulul, ca un fericit. Esea adesea la vinAtore ; dar intro 44 se luA dupa un epure, dete o sAgeld, dete doua si nu-1 nimeri; superat alerga dupg el, si dete cu a treia sageata, cu care it si nemeri ; dara nefericitul, in invAlmAseala, nu bagase de sem& ca, alergand dupA epure, trecuse In valea plangerei. LuArld iepurile, se intorcea acasa; cand, ce sa vecli d-ta de o data II apuca un dor de tats -sea si de mama sa. Nu cuteth sa spue femeilor maestre ; darA ele it cunoscurA dupa Intristarea si neodibna ce vedea Intr'insul. Al trecut, nefericituie, in valea plangerii clisera ele cu totul speriate. Am trecut, dragele mele, fara ca sa fi voitfl sa fac asta neghiobie ; si acum me topesc d'a-n piciOrele de dorul parinfilor Insi si de voi nu me Indur ca sA ye parasesc. Sunt de mai multe dile cu voi si n'am sa me plAng de nici o malmire MA voiil duce dal s6.-mi mat vedi o data parinfil si apot Intfirce ca sa nu me mai due nici o datA. Nu ne parasi, iubitule ; pArinfil MI nu mai trAesc de sute de ant, si chiar tu, ducendu-te, ne temem ca nu to vet mai intorce : ramai cu not ; caci ne dice gandul ca vet peri. f iT met, gi mfr.;
TOte rugaciunile celor tree femei, precum si ale caluhil, n'a fost in stare sa-i potolesca dorul parintilor, care-1 usca pe d'a-utregul. In cele mai de pe urma calul 11 (rise : Daca nu vrei sä me asculti, stapane, on ce ti se va intempla, sa scil ca numal to esti de vina. Am sa-ll spuiii o vorba, si data vei primi tocmeala mea, te duc inapoi. Primesc, dise el, cu tots multumirea, spune-o : Cum vom ajunse la palatul tatalui sa te las jos, si en' sa me intorc, de vel voi sä remal macar un teas. Asa sä fie, jise el. Se pregatird de plecare, se imbratisara cu femeile, si dupa ce-si luara clioa buns unul de la altul, porni, lasandu-le suspinand si cu lacrtimile. in ochi. Ajunsera in locurile unde era mosia scorpiel ; acolo gasira orase ; padurile se schimbasera in campii ; intreba pe unii si pre altil despre scorpie si locuinta ; dar ii respunsera ca bunii for aucliserd dela strabunii for povestindu-se de asemenea flecuri. Cum se pOte una ca asta ? le clicea Fet-trumos, mai alalta-eri am trecut pe aid; si spunea tot ce scia. Locuitoril ridea de densul, ca de unul ce aiureza sau viseza destept, era el superat pleca inainte, tail a baga de sema ca barba si perul ii albise. Ajungend la mosia Ghionoaei, facu intrebari ca si la mosia Scorpiel, si primi asemenea raspunsuri. Nu se putea domiri el cum de cite -va schimbat ast-fel locurile si erasi superat, pleca cu barba alba pan& la bran', simtind ca II cam tremurau piciOrele, si ajunse la imperatia Tatane -seu. Aid alti Omeni, alte orase, si cele vechi eraii schimbate de nu le mai cunoscea. In cele mai de pe urma, ajunse la palaturile in care se nascuse. Cum se dete jos, calul ii seruta mana, si ii dise : Ramai sauetos, stapane; me intorc de unde am plecat. Daca poftesci sa mergi si D-ta, incaleca indata si aidem. Du-te sanetos, ca si nadajduesc sä me intorc peste emend. teit, dile s'aii -- ca eu eu
Calul plea ca sageta de iute. Veclend palaturile daramate si cu buruienl crescute pe densele ofta, si, cu lacrAmI in ochi, cata aduca aminte cat er a o data de luminate aste palaturi si cum si-a petrecut e opilaria in ele ; ocoli de vre-o done trei on cereetand fiecare camera, fie-care colfulef ee'l aducea aminte cele trecute ; grajdul in care gasise calul; se pogori apol in pivnitar garli eiul edreea se astupase de daramaturile eaclute. CAutand intr'o parte si in alta, cu barba albs pank la genuchl, ridicandu-si plopele ochilor cu malnele si abia urnbland, nu gAsi de cat un tron odorogit; 11 desehise, dara in el nimic nu gasi ; ridica capacul chichite, .si un glas slaban ogit II dise : Bine ai venit, eA de mai intardie, si efi me prApacleam. 0 palma 11 trase mortea lui, care se uscase 6e se Meuse earl* in ehichita. si eaclu mort, si indata se si fAeu ferena.. Ear eft inealecaifi p'ua sea si ye spusei dumne-vostrh
