Prevod

Ta Seimei je nekoč obiskal visokega budističnega svečenika v Hirosawi. Medtem ko sta se pogovarjala, so ga mladi menihi vprašali: »Pravijo, da imate v službi duhove šikigamije. Ali lahko z njimi v hipu ubijete človeka?« Odgovoril jim je: »Kar tako ga ne bi mogel ubiti, če pa bi napel svoje moči, bi ga. Žuželko ali kako podobno drobno bitje bi zanesljivo ubil že z neznatnim urokom. Ker pa ne znam vrniti življenja, bi si s tem nakopal greh, zato takšno početje nima smisla.« Prav tedaj se je na vrtu prikazala žaba in s petimi ali šestimi skoki krenila proti ribniku. Eden od menihov je rekel: »Pa ubijte tistole, da vidimo.« Seimei mu je odvrnil: »Prečastiti, vi bi me pa res zapeljali v greh! A ker želite preizkusiti moje moči, vam bom pokazal.« Odtrgal je travno bilko, nekaj zamrmral, kakor bi izgovarjal urok, in jo vrgel proti žabi. Ko je bilka padla nanjo, se je žaba sploščila in mrtva obležala. Menihi so ob tem prebledeli in navdal jih je strah. Kaže, da je Seimei te šikigamije uporabljal tudi doma, kadar ni bilo nikogar pri hiši: četudi ni bilo videti žive duše, so se naoknice dvigale in spuščale, vrata pa zapirala in zapirala z zapahom.